Za zagotovitev učinkovitega varstva pred odpovedjo delavskih predstavnikov, ki prej zaradi nezadržanja učinkovanja odpovedi v praksi ni bilo učinkovito, je ZDR-1D določila, da se, če predstavnik delavcev uveljavlja nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi v sodnem postopku, zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi podaljša do odločitve v sporu na prvi stopnji oziroma za najdlje za šest mesecev. Ta ukrep bo zagotovil boljšo zaščito delavskih predstavnikov pred odpustitvijo.

Primeri preteklih nezakonitih odpuščanj delavskih predstavnikov:

• Javno komunalno podjetje Prodnik – po opozarjanju na nepravilnosti predsednik in podpredsednik sindikata odpuščena zaradi domnevnih krivdnih razlogov, pod skupno protestno izjavo se podpiše 17 organizacij in sindikatov. Delovno sodišče je zavrnilo predlog začasne odredbe o zadržanju učinkovanja odpovedi, tedaj bivša zaposlena sta pristala na poravnavo.
• Infrastruktura Bled d. o. o. – izredna odpoved predsednici sveta delavcev, ki je opozarjala na nepravilnosti pri poslovanju. Delovno sodišče je zavrnilo predlog začasne odredbe o zadržanju učinkovanja odpovedi, nakar je brezposelna delavka pristala na poravnavo.
• Arriva Dolenjska in Primorska d. o. o. – odpoved delovnega razmerja glavnemu sindikalistu tik pred začetkom stavke, ker je javno opozarjal na šikaniranje delavcev v podjetju, izkoriščanje delavcev in mahinacije s tehnično opremo. Višje delovno in socialno sodišče je odločilo, da je družba Arriva Dolenjska in Primorska vozniku avtobusa in sindikalistu nezakonito odpovedala delovno razmerje. Sodba je pravnomočna, oseba pa se je že vrnila na delovno mesto.
• So še primeri iz podjetij: Bosch Rexroth d. o. o., Steklarna Rogaška d. o. o., Zavarovalnica Triglav d. d., Adria Airways d. o. o., Helios d. o. o., TEŠ d. o. o., Lama (danes Titus) Dekani d. o. o., Kovinoplastika Lož (Aleš Hoge), Pošta Slovenije (Saša Gržinič), Dravske elektrarne Maribor d. o. o. (DEM)

Novela je tudi zvišala nadomestilo plače delavskega predstavnika v času, ko mu delodajalec prepove opravljati delo s prej urejene polovice plače na 80 odstotkov plače, na novo se je določila tudi možnost vzpostavitve posebnega sklada, katerega namen je povračilo izplačanih nadomestil delavcu za čas prepovedi opravljanja dela v času, ko se zadrži učinkovanje prenehanja pogodbe o zaposlitvi iz prejšnjega odstavka, kadar sodišče prve stopnje ugotovi, da je bilo prenehanje pogodbe o zaposlitvi zakonito. Podrobnosti glede sklada se določijo s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti.

Tako mnenje stroke kot tudi primeri iz prakse so kazali na to, da prejšnja ureditev v Zakonu o delovnih razmerjih ni ustrezala zahtevam ratificirane Konvencije Mednarodne organizacije dela št. 135 o varstvu in olajšavah za predstavnike delavcev v podjetjih in Priporočila št. 143. Na podlagi citirane konvencije morajo biti predstavniki delavcev v podjetju učinkovito zavarovani pred vsakim postopkom, ki bi bil zanje škodljiv, kamor spada tudi odpuščanje zaradi njihovega statusa ali aktivnosti kot predstavnikov delavcev ali zaradi članstva v sindikatu ali zaradi udeležbe v sindikalnih aktivnostih, če ravnajo v skladu z veljavnimi zakoni, kolektivnimi pogodbam ali drugimi skupno dogovorjenimi sporazumi. Ocenjeno je bilo tudi, da ureditev prav tako ni ustrezala zahtevam Direktive 2002/14/ES o določitvi splošnega okvira za obveščanje in posvetovanje z delavci v Evropski skupnosti, da države članice zagotovijo, da so predstavniki delavcev pri opravljanju svojih nalog ustrezno zaščiteni, in jim omogočajo primerno opravljanje nalog, ki so jim bile dodeljene (Člen 7).

Ureditev se bo začela uporabljati s 16. novembrom 2024.