Dobro delujoče kolektivne organizacije so pomembne za imetnike avtorske in sorodnih pravic, saj namesto njih kolektivna organizacija uredi vse, kar je treba za zakonito uporabo njihovih del. Pomembno vlogo pa imajo tudi za uporabnike varovanih del, saj lahko praviloma na enem mestu uredijo vse, da lahko zakonito uporabijo varovana dela.

Državni sekretar mag. Dejan Židan je v nagovoru poudaril pomen povezovanja in izmenjave izkušenj: »O enotnem trgu lahko govorimo, če imamo tudi enotna pravila za celoten notranji trg.« Izpostavil je tudi prvo nacionalno strategijo intelektualne lastnine, ki jo je vlada sprejela junija in na podlagi katere bo pripravljen akcijski načrt s konkretnimi ukrepi.

Direktorica Urada za intelektualno lastnino mag. Karin Žvokelj je izrazila zadovoljstvo nad številčnim odzivom organov iz držav članic Evropske unije, kar po njenem mnenju potrjuje potrebo po povezovanju: »Vsi se strinjamo, da je kolektivno upravljanje avtorskih in sorodnih pravic za nas pomembno. Današnje srečanje je priložnost za začetek širšega sodelovanja med strokovnjaki, ki nadzorujejo delo kolektivnih organizacij. Menim, da se lahko prek izmenjave dobrih praks vsi veliko naučimo.«

Prisotni so se strinjali, da je koristno, da si nadzorni organi izmenjujejo izkušnje in informacije o svojem delu, kar bo pripomoglo k večji učinkovitosti in uspešnosti delovanja sistema na področju kolektivnega upravljanja pravic. Podprli so nadaljnje sodelovanje teh organov.

Kolektivno upravljanje

Kolektivno upravljanje pravic je posebnost avtorskega prava, ki omogoča avtorjem in drugim imetnikom pravic bolj preprosto in učinkovito upravljanje pravic v razmerah množičnega koriščenja njihovih del, uporabnikom pa omogoča enostaven dostop do zakonite uporabe številnih del.

Kolektivne organizacije so torej posrednik med avtorjem in uporabnikom avtorskega dela. Ker je nemogoče, da bi uporabnik pred uporabo dela poiskal vse avtorje, da bi pridobil dovoljenje, da se lahko neko delo uporabi, se namesto na posameznega avtorja obrne na kolektivno organizacijo, ki jih zastopa, in pri njej dobi dovoljenje za uporabo. Hkrati pa je nemogoče, da bi posamezni avtor preverjal, kateri uporabnik je uporabil njegovo delo, zato zanj to naredi kolektivna organizacija, ki ga zastopa. Kolektivna organizacija pridobi podatke o uporabljenih delih pri uporabnikih in zbrane avtorske honorarje, ki so jih plačali uporabniki, v skladu s pravili o delitvi razdeli med avtorje oziroma imetnike pravic, katerih delo je bilo uporabljeno.

Ker imajo kolektivne organizacije določene obveznosti do imetnikov pravic in do uporabnikov, je njihovo delovanje urejeno z zakonom, pristojni organi pa nadzorujejo, ali kolektivne organizacije ravnajo v skladu z zakonom. V Sloveniji to področje ureja Zakon o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP).

Avtorska in sorodne pravice

Avtorska dela so individualne intelektualne stvaritve s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki so na kakršenkoli način izražene. Izraz sorodne pravice se v skrajšani obliki uporablja za tiste pravice, ki so sorodne avtorski. Nosilci sorodnih pravic so izvajalci, proizvajalci fonogramov, filmski producenti, radio-televizijske organizacije, založniki in izdelovalci podatkovnih baz. Podrobneje o avtorski in sorodnih pravicah lahko preberete na spletni strani Urada za intelektualno lastnino.