Alkohol med nosečnostjo lahko povzroči številne negativne posledice, vključno s telesnimi in duševnimi razvojnimi motnjami, znanimi kot spekter fetalnih alkoholnih motenj (FASD). FASD je skupno ime za nevrorazvojne motnje, ki so posledica poškodbe možganov zaradi izpostavljenosti alkoholu pred rojstvom. Prisotne so lahko intelektualna manjzmožnost, motnje govora, težave s spominom, vedenjem in v odnosih z drugimi ljudmi. Pomembno je vedeti, da so te posledice trajne in opredeljujejo otroka od rojstva skozi celotno življenje.

Alkohol v vseh fazah nosečnosti negativno vpliva na otrokov razvoj in rast. Najtežja oblika je fetalni alkoholni sindrom (FAS), ki povzroča hude motnje rasti, značilne obrazne poteze in razvojne motnje možganov. Širši blažji učinki FASD pa vključujejo težave z učenjem, spominom, vedenjem ter prirojene nepravilnosti na organih, kot so srce, okostje, ledvice, jetra in osrednji živčni sistem.

Možgani otroka so izredno občutljivi na škodljive vplive alkohola skozi celotno nosečnost, zato je uživanje alkohola tvegano kadarkoli. Tudi majhne količine alkohola lahko škodijo, zato strokovnjaki priporočajo popolno abstinenco med nosečnostjo, vključno z izogibanjem brezalkoholnim pivom ter vinom, ki lahko vsebujejo manjše količine alkohola. Varne količine alkohola v nosečnosti ni, zato je najboljša preventiva popolna opustitev alkohola.

Tudi na Ministrstvu za zdravje sodelujemo in podpiramo prizadevanja za zmanjševanje negativnih posledic alkohola v družbi, kamor sodi tudi FASD. Pripravljamo strateške dokumente, ki izhajajo iz nacionalnih programov za preprečevanje odvisnosti ter za duševno zdravje, izvajamo osveščanja in v okviru medijskih aktivnosti opozarjamo glede družbenih posledic pitja alkohola, sofinanciramo in podpiramo aktivnosti nevladnih organizacij ter raziskovalne projekte, delujemo tudi na področju usposabljanja in opolnomočenja strokovnih delavcev.

Prav na področju preučevanja obsega problematike FASD v Sloveniji sofinanciramo tudi raziskovalni projekt v okviru CRP Ocena prevalence rabe alkohola in prepovedanih drog med slovenskimi nosečnicami, katerega nosilec je Univerzitetni klinični center, Pediatrična klinika ter NIJZ (Nacionalni inštitut za javno zdravje), Inštitut za sodno medicino in Medicinska fakulteta v Ljubljani.

Osveščanje o negativnih posledicah pitja alkohola je v Sloveniji izjemno pomembno, saj je pitje alkohola močno razširjeno. Javnozdravstveni podatki kažejo, da kar 55 odstotkov prebivalcev pije tvegano ali škodljivo, kar pomeni, da pri teh ljudeh alkohol povzroča kratkotrajne ali dolgotrajne posledice. Tvegano in škodljivo pitje alkohola je definirano kot uživanje večjih količin alkohola, ki povečuje tveganje za zdravstvene in družbene težave. Zaradi alkohola vsako leto v Sloveniji zabeležimo več kot 850 smrti, alkohol pa je povezan z vsaj 7 vrstami rakavih obolenj, vključno z rakom dojke, požiralnika, debelega črevesa, cirozo in rakom jeter. Poleg tega alkohol prispeva k duševnim težavam, kot so depresija in samomorilnost, ter povečuje tveganje za nasilje, poškodbe in prometne nesreče.

Ženske lahko dodatne informacije o škodljivosti alkohola med nosečnostjo dobijo pri ginekologu ter drugih zdravstvenih delavcih ali na NIJZ, ki tudi svetuje izogibanje družbenim pritiskom in napačnim informacijam o domnevni varnosti določenih vrst alkohola.