Minister Novak je uvodoma na kratko naštel in orisal doslej izvedene ukrepe ter izplačane različne oblike pomoči, ki jih je vlada izvedla doslej, nato pa predstavil odgovor vlade na omenjena priporočila, ki jih je na vlado naslovila skupina poslank in poslancev, s prvopodpisano Jelko Godec.

V prvi točki predlagatelji navajajo priporočilo, »da se poenostavi in pospeši postopke umeščanja v prostor za nadomestne gradnje, ki so posledica poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023«.

Že decembra 2023 to je le dobre štiri mesece po poplavah, je bil sprejet Zakon o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev (ZORFS). Prav ta zakon je uvedel poenostavitve in skrajšanje postopkov priprave prostorskih načrtov za obnovo, kar je podlaga za gradnjo nadomestitvenih objektov.

Za sodelovanje z občinami je Ministrstvo za naravne vire in prostor ustanovilo enotno kontaktno točko, izvedeni so bili individualni sestanki na terenu, občinam smo podali natančne usmeritve in jih pozvali, naj nemudoma pristopijo k pripravi prostorskih aktov. Na rednih sestankih z občinami se je izkazalo, da med občinami obstajajo velike razlike in niso enako pripravljene glede izdelave prostorskih aktov.

Ne glede na vse ovire in izzive je cilj in želja ministrstva zagotoviti vse prostorske načrte v 23 občinah za nadomestitvene gradnje do konca leta 2024. Sprejetih, ki so neposredna podlaga za gradbena dovoljenja za nadomestitvene objekte, je devet. Ostali so v izdelavi in ministrstvo si prizadeva, da bi jih sprejeli še letos.

Glede na povedano težava ni v procesnih postopkih, temveč predstavljajo težavo izdelovalci in projektanti prostorskih načrtov, deloma nekatere občinske uprave brez delujočih občinskih urbanistov. Tudi to področje sočasno saniramo.

S strani države občinam ter izdelovalcem prostorskih načrtov nudimo vso pomoč, s ciljem, da se vsi občinski prostorski načrti za obnovo sprejmejo v letu 2024.

V drugi točki predlagatelji Vladi priporočajo zagotovitev predplačil za obnovo tudi za lastnike stanovanj, ki zaradi posledic neurja 4. avgusta 2023 v lastnem stanovanju še niso imeli prijavljenega stalnega prebivališča.

Vse, kar je predlagano v priporočilih v zvezi s predplačili za obnovo lastnikom stanovanjskih objektov, ki še niso imeli prijavljenega stalnega prebivališča, je že vključeno v spremembo Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč (ZOPNN).

Predplačila so bila zaradi obsega naravne nesreče prvič v zgodovini izplačana tudi fizičnim osebam: v šestih tranšah je bilo 7.444 upravičencem izplačanih skupno 34,6 milijona evrov, v teku pa je še sedma tranša v skupni višini pol milijona evrov dodatnim 120 upravičencem. Cilj je, da se pomaga vsem, ki so imeli v poplavah poškodovana primarna stanovanja. V zvezi s tem je delujoča Državno tehnična pisarna, ki rešuje mejne primere.

Z novelo ZOPNN pa se dopolnjuje sistem za zagotavljanje sredstev za obnovo stanovanj tudi tistim posameznikom, ki so v času poplav in zemeljskih plazov gradili svoje hiše, vendar gradnja še ni bila dokončana.

Glede na navedeno Vlada meni, da je način predplačil in končnih poplačil ustrezno urejen. S spremembo ZOPNN pa bodo ustrezno urejene tudi pravice fizičnih oseb do pridobitve sredstev državnega proračuna za obnovo stanovanj, ki so zgrajena na podlagi veljavnega gradbenega dovoljenja, ne glede na prijavo stalnega bivališča.

V tretji točki predlagatelji Vladi priporočajo, da se na lokalno skupnost prenese pristojnost urejanja voda.

Urejanje vodotokov se izvaja v skladu s koncesijskimi pogodbami, ki se iztekajo v letu 2026. Vlada ob tem spomni, da možnost sodelovanja občin pri urejanju vodotokov drugega reda ureja že 69. člen ZORFS, in sicer občine že lahko pristopijo k urejanju vodotokov drugega reda na prizadetem območju po predhodnem soglasju Ministrstva za naravne vire in prostor, če jih ne izvede koncesionar v skladu s programom dela javne službe.

Vlada poudarja, da so pri pripravi programa dela javne službe aktivno vključene vse občine, ki lahko s svojimi predlogi so-oblikujejo program dela javne službe.

V četrti točki predlagatelji Vladi priporočajo, da se občinam podeli predkupna pravica za nakup zemljišč, kjer se lahko gradijo nadomestni objekti.

Vlada v odgovoru na priporočilo pojasnjuje, da imajo občine že na podlagi veljavne ureditve možnost črpanja finančnih sredstev za nakup in komunalno ureditev zemljišč za namene nadomestitvene gradnje, saj je nakup zemljišč za nadomestitvene gradnje upravičen strošek izvajanja programa odprave nastalih posledic poplav in zemeljskih plazov 4. avgusta 2023. Obstajajo tri možnosti:

• uporabijo se finančna sredstva iz prejetih predplačil, za katera so občine sredstva že prejele;
• plačilo se izvede s pogodbo v sklopu izvajanja rednega programa odprave nastalih posledic na podlagi ZOPNN;
• plačilo se izvede na podlagi dokumentov, ki jih pripravi Služba Vlade za obnovo po poplavah in plazovih v skladu z ZORZFS.

Potrebna finančna sredstva državnega proračuna za nakupe zemljišč so zagotovljena. V spremembah ZORZFS je dodatno opredeljen postopek za odkup kmetijskih zemljišč s strani Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov. Predlagani načini predstavljajo in bodo predstavljali učinkovit sistem za odkupovanje zemljišč.

V zadnji, peti točki predlagatelji Vladi priporočajo, da se zagotovi pospešitev postopkov recenzij projektov popoplavne obnove, saj močno podaljšujejo čas realizacije sanacijskih projektov in jih zelo dražijo.

Prvenstveno je namen recenzij zagotoviti pravilnost projektnih rešitev ter usklajenost s projektnimi pogoji, da zaradi podobnega dogodka ne bi prišlo do ponovitve tako velikih škodnih dogodkov. Namen je tudi racionalnost rešitev ter kontrola sorazmernosti glede na škodo.

Dejstvo je, da so se recenzije projektov po-poplavne obnove izkazale za potrebne in smiselne, saj so nekateri projekti, ki jih naročajo občine pomanjkljivi (brez mnenj mnenjedajalcev in z neustreznimi projektnimi rešitvami).

Z recenzijo zagotavljamo varne, gospodarne in učinkovite rešitve. Zato ni res, da recenzija draži projekte. Ravno nasprotno. Del recenzijskega pregleda se nanaša prav na pregled racionalnosti projektnih rešitev. Torej: recenzija stremi k temu, da so rešitve strokovno ustrezne, skladne z mnenji mnenjedajalcev, racionalne in odporne na podnebne spremembe.

Dotok novih projektov popoplavne obnove se sčasoma zmanjšuje, zato se pričakuje normalizacija tudi na tem področju. Sredstva in čas, porabljena za izvedbo recenzij, zato nista izgubljena, ampak nujno potrebna, če želimo denar za popoplavno obnovo porabiti učinkovito. 

Doslej je bilo v recenzijo prejetih 709 projektov. Že recenziranih je bilo 396 projektov, od tega jih kar 225 potrebuje popravke in dopolnitve, kar pomeni več kot polovico projektov, ki so posredovani v recenzijski pregled. V postopku recenzije je tako še 313 projektov.