Ministri EU so se zbrali na povabilo madžarskega ministra za kmetijstvo Istvána Nagyja, predsedujočega Svetu EU za kmetijstvo in ribištvo. Danes so na zasedanju razpravljali o prihodnjih usmeritvah skupne kmetijske politike (SKP) s ciljem usmerjanja dela prihodnje Evropske komisije. Med ključnimi temami so bile prilagoditve izvedbenega modela SKP, spodbujanje zelenega prehoda ter obvladovanje kriznih razmer in tveganj.

Ministrica Mateja Čalušić je uvodoma pozdravila zavedanje, da SKP, skladno s strateško agendo EU 2024–2029 ostaja prepoznana kot ena izmed pomembnih politik za blaginjo EU, kar pa po njenih besedah terja ustrezen obseg sredstev ter stabilen in predvidljiv regulatorni okvir. Kot skupne prioritete, ki jih mora zasledovati EU, je izpostavila »Usmeriti se moramo v krepitev večnamenskih funkcij kmetijstva ter razvoja podeželja, prilagoditev SKP novim izzivom, zagotavljanje pravičnega dohodka za kmete in izboljšanju položaja kmetov v prehranski verigi.« Ministrica Čalušić se je strinjala, da je treba nadaljevati z novim izvedbenim modelom, vendar ga je treba optimizirati in poenostaviti. Pri tem so ključne prožnosti za države članice ter administrativne poenostavitve za kmete. Številne države so delile mnenje Slovenije na nujno zmanjšanje administrativnih ovir za kmete in administracijo za bolj uspešno in učinkovito izvajanje SKP v prihodnje.

Kar zadeva zeleni prehod, je ministrica Čalušić opozorila, da je treba pri prispevku SKP k ciljem na področju okolja, varovanja narave in podnebnih sprememb zagotoviti ustrezno ravnotežje med zelenimi cilji, konkurenčnostjo in dohodkovno varnostjo kmetov. Podprla je prostovoljni pristop in ustrezno plačilo za kmete. »Poleg tega je treba usmerjati prizadevanja za prehod na trajnostne prakse v celotnem prehranskem sistemu in v okviru širše trgovinske agende,« je poudarila.

Glede novih izzivov, povezanih z obvladovanjem kriznih razmer in tveganj, je ministrica izpostavila, da je ključno razviti fleksibilne ukrepe, ki omogočajo kmetijstvu hitro prilagajanje spremembam in nepredvidljivim dogodkom. Spomnila je na hrvaško-slovenski predlog ad hoc mehanizma za odzivanje na krize v okviru strateških načrtov. Ministrica Čalušić je še dodala, da je potrebno oceniti ustreznost obstoječih instrumentov ter preveriti, ali imamo na voljo dovolj sredstev za učinkovito ukrepanje: »Pri tem so ključnega pomena dobro delujoči in medsebojno usklajeni ukrepi, zlasti v obliki podpore SKP za prilagoditve na podnebne spremembe ter za povečanje odpornosti kmetijstva, digitalizacija in precizno kmetijstvo.«