Seje Podnebnega sveta so se udeležili mag. Bojan Kumer, minister za okolje, podnebje in energijo, mag. Tina Seršen, državna sekretarka, pristojna za področje energetike, Uroš Vajgl, državni sekretar, pristojen za okolje in podnebje in Andrej Gnezda, generalni direktor Direktorata za podnebne politike. 

Člani Podnebnega sveta so se sprva seznanili s spremembami Poslovnika Podnebnega sveta, ki so operativne narave. Člani so se strinjali tudi o pripravi letnega poročila o delu Podnebnega sveta za obdobje 2023-2024, ki bo za namen obveščanja javnosti objavljen na osrednjem spletnem mestu državne uprave.

Podnebni svet se je seznanil z glavnimi spremembami novega predloga Podnebnega zakona, ki je trenutno v medresorskem usklajevanju, in se posvetoval o proračunskih odhodkih in davčnih izdatkih, ki zadevajo rabo fosilnih goriv. Pomembnejše spremembe so uvedba dajatev na zasebne zračne prevoze, hkrati pa je cilj doseganja podnebne nevtralnosti prestavljen iz 2050 na leto 2045.

V novem predlogu Podnebnega zakona ni ukinitve vračila trošarin za nakup fosilnih goriv. Podnebni svet je opozoril, da je že Operativni program ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020 vključeval instrument postopnega ukinjanja neučinkovitih subvencij z glavnim ukrepom »Odpraviti instrumente izkrivljanja tržnih cen z okolju škodljivimi subvencijami«. Podnebni svet je opozoril tudi na dejstvo, da trenutno veljavni NEPN vključuje instrument postopnega zmanjševanja in ukinjanja spodbud fosilnim gorivom. Glede črtanja člena o ukinjanju spodbud za fosilne vire energije je Podnebni svet najavil, da bo sprejel pisno stališče.

Podnebni svet se je seznanil tudi s spremembami, ki jih prinaša posodobljena različica nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN). Glede na prejšnjo različico so nastale spremembe pri ukrepih, ki se nanašajo na pripombe iz javne obravnave, med drugim se je spremenila dikcija iz »ukinitve subvencij« na »ukinjanje subvencij«. Pri ukrepih je nekaj manjših sprememb nastalo tudi glede rokov in natančnejših dikcij. Pri tem je Podnebni svet opozoril na uredbo EU 2018/1999 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov, ki od držav članic pričakuje, da v NEPN vključijo ciljne ukrepe za postopno ukinitev subvencij za energijo, zlasti za fosilna goriva in hkrati opominja na priporočilo Evropske komisije, naj določi konkretne korake za ukinitev subvencij za fosilna goriva v revidiranem NEPN. 

Člani Podnebnega sveta so v nadaljevanju prejeli informacije o obratovanju TEŠ6 in alternativah za ogrevanje v Šaleški dolini. Predstavniki ministrstva so izrazili skrb, da sistem daljinskega ogrevanja v Šaleški dolini trenutno nima alternative, iskanje začasnih rešitev pa bi podražilo oziroma poslabšalo javno storitev ogrevanja. Pri strateških odločitvah mora ostati poseben poudarek na pravičnem prehodu v izogib energetski revščini, za kar so predvidena tudi državna sredstva.

Podnebni svet je izrazil zaskrbljenost zaradi javnofinančnih tveganj, ki izhajajo iz slabega finančnega položaja družbe TEŠ. Pri tem so člani sveta poudarili, da kratkoročna državna pomoč z velikimi zneski denarja, bodisi iz proračuna bodisi iz dobička podjetij v državni lasti, ni trajnostna, saj ni javno finančno sprejemljiva ali družbeno odgovorna in bo na dolgi rok zmanjšala sredstva, ki bi morala biti na voljo za prehod v podnebno nevtralno družbo.