Cilj novele Zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZdej) je krepitev javne zdravstvene mreže in ureditev prehajanja zdravstvenih delavcev iz javnega v zasebno zdravstvo. »V noveli Zakona o zdravstveni dejavnosti želimo postaviti jasna pravila delovanja in učinkovitega upravljanja javne zdravstvene mreže. Na eni strani želimo motivirati delavce, zaposlene v javnih zdravstvenih zavodih, da ostanejo in opravijo čim več dela v javnih zavodih, na drugi strani pa želimo tudi urediti oziroma regulirati delo pri koncesionarjih,« je po končanih predstavitvah povedala ministrica za zdravje.

Novela predvideva, da zaposleni v javnih zdravstvenih zavodih ne bodo več smeli delati pri zasebnih izvajalcih na samoplačniškem trgu, bodo pa zato motivirani, da opravijo več dodatnega dela v javnih zdravstvenih zavodih preko, na primer, manj obdavčenih podjemnih pogodb. Če bo zaposleni v javnem zdravstvenem zavodu zaprosil za dovoljenje za delo pri drugem javnem zavodu ali pri koncesionarju, bo moral imeti njegov matični zavod na področju, ki ga zaposleni opravlja, izpolnjen program, predpisan s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje. Poleg tega zaposleni ne bo smel odklanjati nadur oziroma obsega programa, ki je predpisan za javni zdravstveni zavod. Z izdajo soglasja torej matičnemu javnemu zdravstvenemu zavodu ne bo smela biti povzročena škoda. Ne bo pa več smel zaposleni v javnem zdravstvenem zavodu opravljati samoplačniških storitev ne pri zasebnikih ne pri koncesionarjih. »S tem želimo, da vsak zdravnik, vsak zdravstveni delavec najprej opravi svoje delo v javnem zdravstvenem zavodu oziroma na svojem delovnem mestu, ko pa to opravi, definiramo pogoje, kdaj lahko opravi še več, motiviramo ga, da ostane v lastni zdravstveni ustanovi, zato da se zagotovi kakovostna in varna zdravstvena obravnava za paciente.«

Novela uvaja tudi merjenje efektivne obremenjenosti dela v rednem delovnem času. Kar se tiče regulacije koncesionarjev oziroma koncesij, bo program po novem vezan na število zaposlenih pri koncesionarjih, kar pomeni, da bodo zdravstveni delavci delo lahko opravljali le v svojem imenu in za svoj račun, torej ne več za nekoga drugega oziroma kot samostojni podjetnik. »Zdi se nam prav, da imajo koncesionarji redno zaposlene, ki pri njih opravljajo program. S tem izenačujemo pogoje med javnimi zdravstvenimi zavodi in koncesionarji,« pojasnjuje ministrica. To naj bi veljalo tudi za obstoječe koncesionarje, bo pa seveda v zakonu določeno tudi prehodno obdobje.

Novela sicer prinaša tudi nekatere spremembe na področjih upravljanja in definiranja bolnišnic, na področju izdaje dovoljenj za opravljanje zdravstvene dejavnosti in podobno.

Novela zakona bo zdaj poslana v javno obravnavo, kjer bodo vsi deležniki lahko podali svoje pripombe, mnenja, predloge. »Odprti smo za vse dobre predloge in izboljšave, ampak mislim, da moramo iti v smeri ohranitve dostopnega in kakovostnega javnega zdravstva brez doplačil za vse naše prebivalce in prebivalke – in od tega ne bomo odstopili,« je odločna ministrica.