V uvodnem nagovoru je državni sekretar Ministrstva za javno upravo Jure Trbič izpostavil premišljen strateški pristop na državni in lokalni ravni, temelječ na medinstitucionalnemu sodelovanju, vključevanju deležnikov, zainteresirane javnosti in socialnih partnerjev, saj takšno sodelovanje omogoča oblikovanje dolgoročno stabilne, a hkrati odzivne, predvidljive in kredibilne razvojne politike.

Temu sledi tudi dolgoročen razvojni dokument – Strategija razvoja Slovenije 2030, kjer je opredeljeno, da je za doseganje zastavljenih razvojnih ciljev potrebno učinkovito strateško upravljanje javnih institucij. »Slovenija se je na področju delovanja javne uprave v zadnjih letih osredotočila predvsem na razvoj boljših in hitrejših storitev, ki je temeljil na digitalizaciji, uveljavljanju in izboljševanja standardov kakovosti ter učinkovitosti,« je pojasnil Trbič.

Ob tem je navedel učinkovite ukrepe za izboljšanje poslovnega okolja, predvsem za zmanjšanje administrativnih ovir, enostavnost poslovanja podjetij in posodobitev sistema javnega naročanja. Poleg že doseženih učinkov, ki so pomembno izboljšali pogoje za delovanje gospodarstva, pa je dodal, da je treba istočasno vložiti nadaljnje napore v krepitev učinkovitega upravljanja javnega sektorja, zmanjševanje stopnje državne regulacije, dvig zaupanja v pravno državo in zniževanje zaznane korupcije.

Način delovanja javnega sektorja odločilno vpliva na dvig zaupanja državljank in državljanov ter dvig konkurenčnosti gospodarstva, zato Ministrstvo za javno upravo sledi uresničevanju zaveze učinkovitih, kakovostnih ter dostopnih javnih storitev širom države. Ob tem je Trbič poudaril zavedanje, da tudi na področju lokalne samouprave obstaja potencial za boljše zadovoljevanje potreb prebivalstva in podjetij. »Rešitve iščemo tudi v okviru posebne delovne skupine za lokalno samoupravo, v kateri poleg predstavnikov vladnih organov sodelujejo tudi predstavniki vseh treh reprezentativnih združenj občin,« je dodal Jure Trbič ter znova izpostavil priporočilo županom, da pri sprejemanju predpisov v zgodnjih fazah vključujejo občane pri načrtovanju prihodnjih aktivnosti občin.

Ob tej priložnosti je še navedel, da tudi Ministrstvo za javno upravo posebno pozornost posveča vključevanju občanov v pripravo pravnih aktov, zavedajoč se, da so v občinah prav prebivalke in prebivalci tisti, ki so najbliže lokalnim oblastem. Občani uresničujejo pravico do sodelovanja pri sprejemanju odločitev na različne načine, kot je npr. udeležba na posvetovanjih in zborih občanov, z obravnavo predlogov občinskih organov, preko dostopa do vseh informacij javnega značaja, pa tudi preko manj formaliziranih oblik sodelovanja, kot so dnevi odprtih vrat, županovi dnevi idr.

V nadaljevanju je zbranim udeležencem konference predstavil izzive nadaljnjega razvoja lokalne samouprave, kjer je kot prvi cilj navedel zagotavljanje finančne avtonomije slovenskih občin s trdnim sistemom zagotavljanja ustreznih virov občin za izvajanje njihovih nalog. Upoštevaje izredno raznolike in razpršene organizacije občin v Sloveniji ter s tem povezanih zelo raznolikih interesov občin in njihovih združenj, Zakon o financiranju občin poleg mnogih davčnih virov zagotavlja tudi državne dotacije ter sredstva strukturne in kohezijske politike Evropske unije. S tem država spodbuja gradnjo javne infrastrukture in finančno podporo drugim projektom, kar doprinese k zagotavljanju enakih možnosti za zadovoljevanje skupnih potreb prebivalcev ne glede na občino, v kateri prebivajo.

Kot ključno prioriteto je državni sekretar Trbič osvetlil intenzivna pogajanja glede celovite prenove plačnega sistema v javnem sektorju in v nadaljevanju ureditev plač funkcionarjev. »Z uveljavitvijo novega sistema bodo tudi županje in župani deležni nagrajevanja, ki je primerno njihovi odgovornosti,« je poudaril Trbič ter spomnil, da se bodo z dvigom plač županov dvignile tudi sejnine članom občinskih svetov.

V zaključni besedi se je dotaknil še utrjevanja skladnega regionalnega razvoja. Slednjega je treba krepiti skozi funkcionalne regije s poudarjeno razvojno funkcijo, ki bo utrjevala regionalno identiteto. »Gre za krepitev institucij, ki že obstajajo,« je pojasnil Trbič, »s širitvijo njihovih nalog na policentrični razvoj, prostorsko načrtovanje, promet, poklicno šolstvo idr.« Kot dodaten predlog je izpostavil še možnosti, da se svetom regij podeli status posredniških teles ter s tem bolj pritegne v jedro regionalne in kohezijske politike. Krepitev sedanjih regionalnih struktur in funkcionalnih regij samo po sebi premošča razdaljo med občinami in državo, saj mora Slovenija utrjevati skladen regionalni razvoj tudi v obdobju, ko pokrajin nimamo.

V nadaljevanju konference je sledil panel, namenjen razpravi o regionalni/kohezijski politiki, lokalni samoupravi, vzpostavitvi pokrajin in političnemu sistemu z vidika prenosa dela odločitev in pristojnosti na regionalno raven. Razprava številnih akademskih strokovnjakov o razvojni viziji in prioritetah razvoja Slovenije pa je bila rdeča nit drugega panela. Oblikovani zaključki razvojne konference bodo po sprejetju na seji Državnega sveta posredovani v obravnavo Vladi Republike Slovenije.