Obstoječi Zakon o visokem šolstvu se kljub številnim novelam v nekaterih poglavjih ni ključno spremenil od sprejetja leta 1993. Predlog novega zakona je pripravila delovna skupina, v kateri so bile predstavnice in predstavniki vseh, ki jih zakon zadeva – javne in zasebne visokošolske ustanove, študentke in študenti, znanstvenoraziskovalne institucije, sindikati, gospodarstvo in Nacionalna agencija za kakovost visokega šolstva (NAKVIS).

»Ne gre torej za predlog zakona, ki bi ga pripravili samo na ministrstvu, ampak predlog, ki ga je pripravila široko zastavljena delovna skupina,« je dejal minister dr. Papič.

»Kot najpomembnejšo novost novega zakona bi izpostavil dvig sredstev za visoko šolstvo, in sicer na 1,5 odstotka bruto domačega proizvoda iz javnih sredstev, trenutno so sredstva za visoko šolstvo določena pri 0,6 odstotka bruto domačega proizvoda. To pomeni, da bo za visoko šolstvo 2,5-krat več sredstev kot zdaj,« je dejal minister. Visokošolski zavodi bodo po novem zakonu prejeli tudi šestletne in ne več štiriletne pogodbe o financiranju. »Dvig sredstev in šestletno obdobje financiranja pomeni, da bodo visokošolski zavodi še bolj avtonomni, prav tako pomeni, da bodo lahko samostojno načrtovali investicije,« je poudaril minister dr. Papič.

Pomembna novost zakona je tudi, da bo država ustanavljala le javne visokošolske zavode in ne več javnih samostojnih visokošolskih zavodov, kot so denimo posamezne fakultete. Prav tako je v zakonu podrobno opredeljen postopek podeljevanja koncesij. »Te so bile zdaj stihijsko podeljene, velikokrat so bile odvisne tudi od političnih teženj, v novem zakonu pa je izrecno zapisano, da država podeli koncesijo, ko se pojavi potreba po določenem študijskem programu, ki pa se ne izvaja na javnih visokošolskih zavodih oz. se ne izvaja v ustreznem obsegu,« je pojasnil minister. Primer so študijski programi, katerih diplomantke in diplomanti so zelo iskani na trgu dela, pa jih javne visokošolske ustanove ne zagotovijo dovolj.

Še ena novost v zakonu je časovno prilagojen študij, ki nadomešča sedanji izredni študij. »Gre za prilagoditev študija tistim, ki so že zaposleni,« je dejal minister dr. Papič. Časovno prilagojen študij bo omogočil dokončanje študijskega programa v daljšem času. Posameznice in posamezniki, ki pa bodo le želeli nadgraditi svoje visokošolsko znanje, bodo lahko po novem zakonu pridobili mikrodokazila, kar je novost v slovenskem prostoru. Gre za vseživljenjsko visokošolsko izobraževanje, ki poteka kot krajše izobraževanje ali usposabljanje, namenjeno pa bo pridobitvi specifičnih znanj, spretnosti in kompetenc, ki bodo denimo posameznicam in posameznikom omogočile lažjo prilagoditev trgu dela, zlasti v povezavi z zelenim in digitalnim prehodom.

Predlog Zakona o visokem šolstvu mora zdaj še v nadaljnjo obravnavo, v Državnem zboru bo predvidoma sprejet v začetku leta 2025.