Glavni cilj Zakona o pravici oseb po prebolelem raku in določenih drugih bolezni do enakega dostopa do zavarovalnih in kreditnih produktov je zmanjšati stigmo in diskriminacijo, s katero se srečujejo bivši bolniki, ter jim omogočiti bolj enake pogoje pri dostopu do finančnih storitev.

Zakon namreč ureja pravico oseb po prebolelem raku in oseb, okuženih z virusom hepatitisa C ali HIV, do dostopa do zavarovalnih pogodb življenjskih zavarovanj in kreditnih zavarovanj ter kreditnih pogodb za nepremičnino pod enakimi pogoji kot ostalim posameznikom, ki nikoli niso zboleli oziroma se okužili s temi boleznimi. Ta zakon uvaja tako imenovano pravico do pozabe, kar pomeni, da osebam ni več treba razkrivati svojega preteklega zdravstvenega stanja ob sklepanju teh pogodb. Zakon določa, da po prebolelem raku osebam ni treba razkriti svoje bolezni deset let po ozdravitvi, pri mlajših osebah (do 21 let ob postavitvi diagnoze) pa že po petih letih. Podobna pravica velja tudi za okužene z virusom hepatitisa C in HIV, kjer so obdobja krajša (tri mesece po ozdravitvi oziroma eno leto od začetka zdravljenja).

Z Zakonom o zagotavljanju kakovosti v zdravstvu želimo izboljšati varnost pacientov, dvigniti kakovost zdravstvenih storitev in uvesti sistematičen pristop k spremljanju in izboljševanju kakovosti ter varnosti v zdravstvu, zagotoviti želimo sistem vodenja in upravljanja kakovosti za vse izvajalce zdravstvene dejavnosti. Ministrica za zdravje dr. Valentina Prevolnik Rupel je izrazila veliko zadovoljstvo, da smo po dvajsetih letih prizadevanj končno prišli do točke, ko bomo lahko začeli meriti kakovost zdravstvenih storitev.

Eden izmed glavnih ciljev zakona je izboljšanje obravnave varnostnih incidentov v bolnišnicah. Zakon bo omogočil boljše sledenje in analizo varnostnih incidentov ter uvedbo korektivnih ukrepov za preprečevanje ponovitev napak.

Zakon predvideva ustanovitev Javne agencije Republike Slovenije za kakovost v zdravstvu, ki bo delovala kot neodvisen in avtonomen organ za upravljanje kakovosti in varnosti v zdravstvenem sistemu. Agencija bo zadolžena za spremljanje kazalnikov kakovosti, vrednotenje zdravstvenih tehnologij in izvajanje nadzorov, s čimer se želi zagotoviti dosledno upoštevanje visokih standardov pri zagotavljanju zdravstvenih storitev.

Zakon predvideva tudi prehod na sistem, ki temelji na vrednosti, kar pomeni, da se bo več pozornosti posvečalo učinkovitosti in uspešnosti zdravstvenih storitev. Na vrednosti temelječe zdravljenje bo postopoma zagotovilo, da bodo sredstva v zdravstvu uporabljena bolj učinkovito, kar bo dolgoročno zmanjšalo stroške in izboljšalo rezultate zdravljenja.

Za izvajalce zdravstvene dejavnosti zakon predvideva prostovoljno certifikacijo oziroma akreditacijo v skladu s priznanimi in uveljavljenimi zdravstvenimi standardi, s čimer se bo lahko vzpostavilo spremljanje primerljivih kazalnikov, kar je izjemnega pomena za primerjanje posameznih izvajalcev zdravstvene dejavnosti med sabo.

Pacientom bo omogočen dostop do podatkov o kakovosti in varnosti zdravstvenih storitev, kar bo pripomoglo k večji transparentnosti in zaupanju v zdravstveni sistem. Javnost bo lahko spremljala napredek izvajalcev zdravstvenih storitev in se na podlagi teh podatkov odločala o svoji oskrbi.

Ustanovljen bo tudi Svet za kakovost, ki bo spremljal in usklajeval ukrepe za izboljšanje kakovosti in varnosti.

Predlog zakona sicer jasno določa obveznosti vseh deležnikov v zdravstvu za zagotavljanje kakovosti v zdravstvu in predvideva tudi globe za neupoštevanje le-teh.

Zakon bo postavil temelje za dolgoročno izboljšanje kakovosti in varnosti v slovenskem zdravstvu ter zagotovil, da bo vsak pacient deležen visokokakovostne in varne zdravstvene obravnave.

Danes je bil v javno razpravo dan tudi osnutek Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstveni dejavnosti. Ob tem je ministrica dejala: »Zakon o zdravstveni dejavnosti je eden od dveh ključnih zakonov na področju zdravstva, zato je pomembno, da gre skozi redni postopek in da imajo vsi deležniki priložnost, da ga pregledajo in komentirajo.«