Uvodoma je povabljene predstavnike vseh ministrstev, vladnih služb, predstavnike Urada za komuniciranje, Urada za makroekonomske analize in razvoj ter Statističnega urada pozdravil in nagovoril državni sekretar Ministrstva za javno upravo Jure Trbič, saj je prav Direktorat za kakovost pod okriljem Ministrstva za javno upravo koordiniral izvajanje raziskave, kateri se je Slovenija prvič pridružila v letu 2023.

Omenjena raziskava OECD o dejavnikih zaupanja v javne institucije, ki se izvaja na dve leti, velja za eno najbolj temeljitih mednarodnih raziskav odnosa med zaupanjem javnosti in demokratičnim upravljanjem, ob tem pa opredeljuje in daje na vpogled ključne dejavnike, ki spodbujajo zaupanje državljanov v javne institucije.

Državni sekretar Jure Trbič je uvodoma kot eno osrednjih prednostnih nalog vlade izpostavil prav dvig zaupanja v javne institucije in nosilce oblasti, kar predstavlja tudi koalicijsko zavezo vlade dr. Roberta Goloba, upoštevaje prav pomen vrednot spoštovanja, dialoga, preseganja medsebojnih razlik ter sklepanja kompromisov pri oblikovanju in izvajanju javnih politik, kjer je ključnega pomena prav vključevanje širokega nabora deležnikov ­– tako pri oblikovanju kot pri izvrševanju javnih politik.

V nadaljevanju je navedel, da po rezultatih raziskave, objavljenih julija letos, v Sloveniji največje zaupanje izkazujemo sočloveku, temu pa sledi zaupanje v policijo ter pravosodni sistem. Ob tem je državni sekretar poudaril iz raziskave izhajajoče zadovoljstvo z javnimi storitvami in izobraževalnim sistemom v Sloveniji, ki je primerljivo s povprečjem v raziskavo vključenih držav. Celotna raziskava (v angleščini) je objavljena na spletišču OECD, rezultati splošnega dela za Slovenijo (v angleščini) pa so na voljo na naslednji povezavi. 

Ker le realni rezultati omogočajo oblikovanje in izvedbo konkretnih ukrepov, pa bo skupaj z OECD pripravljena dodatna analiza za Slovenijo, ki bo zagotovila podrobno oceno ključnih dejavnikov zaupanja v javne institucije v konkretnem in specifičnem slovenskem kontekstu, je še pridodal Trbič. Ugotovitve posebnega dela raziskave, ki bodo objavljeni predvidoma oktobra 2024, bodo vladi oziroma upravi zagotovile podlage za oblikovanje, komuniciranje in izvajanje politik oziroma reform na način, ki bo krepil zaupanje v javne institucije.

Po podrobnejši razgrnitvi spoznanj iz raziskave OECD o zaupanju za Slovenijo, ki sta ju izvedli Sarah Kups in Emma Phillips, predstavnici Direktorata za javno upravljanje, ki deluje v okviru OECD, sta sledili dve interaktivni zasedanji, kjer so navzoči prisluhnili temi izboljšanja uporabe dokazov pri odločanju v Sloveniji. Pri zasedanju z naslovom Komuniciranje z javnostmi: vzvod za krepitev zaupanja s prebivalstvom je sodeloval tudi strokovnjak s področja komuniciranja Mario Scharfbillig iz Skupnega raziskovalnega središča Evropske komisije.

Dinamična razprava ter izmenjava mnenj in izkušenj predstavnikov ministrstev ter z raziskavo povezanih organov na omenjenem dogodku pomembno prispeva k oblikovanju učinkovitih in konkretnih predlogov ukrepov, ki bodo prispevali h krepitvi zaupanja javnosti v naše institucije, so se soglasno strinjali tako organizatorji kot tudi udeleženci delavnice; upoštevaje tudi uresničevanje ciljev Strategije razvoja Slovenije 2030, v kateri enega glavnih kazalnikov predstavlja stopnja zaupanja v javne institucije.