Predlog Zakona o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti danes potrjen na vladi

Vlada je danes potrdila predlog zakona o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti.

Na Ministrstvu za kulturo po več desetletjih urejamo področje pokojnin za izjemne dosežke na področju umetnosti. Gre zakonsko ureditev dolgoletnega neurejenega stanja. Sedaj veljavni zakon je namreč iz leta 1974 in je predvideval možnost izjemnega priznanja in odmere višje starostne pokojnine osebam, ki imajo posebne zasluge na področju umetnosti. Vendar je ta zakon, čeprav še vedno veljaven, zastarel, predvsem pa pomanjkljiv, saj ne opredeljuje natančnih kriterijev za priznanje in odmero izjemnih pokojnin, kar predstavlja tveganje za neenako obravnavo. 

Nov predlog zakona, ki je bil danes sprejet na vladi, zelo natančno in transparentno določa merila za dodeljevanje pravice do dodatka in višino le-tega. 

Z zakonom se bo pravica do dodatka priznala državljanu ali državljanki Republike Slovenije, ki z izjemnimi dosežki na področju umetnost izkazuje posebne zasluge za kakovost, pomen in prepoznavnost umetnosti v Republiki Sloveniji ali tujini ter je prejemnik starostne ali invalidske pokojnine.

Upravičenci do dodatka bodo:

• prejemniki Prešernove nagrade za življenjsko delo;
• prejemniki nagrade Prešernovega sklada, ki so poleg nje prejeli še vsaj eno nacionalno priznanje ali nagrado ali vsaj eno od visokih mednarodnih priznanj ali nagrad;
• prejemniki odlikovanja na podlagi Zakona o odlikovanjih Republike Slovenije, pri katerih je iz utemeljitve razvidno, da je bilo to podeljeno za delo na področju umetnosti, in ki so poleg tega prejeli še vsaj eno nacionalno priznanje ali nagrado iz Priloge I ali vsaj eno od visokih mednarodnih priznanj ali nagrad.

Pri izračunu osnove za odmero dodatka se upošteva razlika med višino starostne ali invalidske pokojnine, ki jo prejema upravičenec, in zneskom starostne pokojnine za 40 let pokojninske dobe, odmerjene od najvišje pokojninske osnove v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.

Dodatek se lahko dodeli v polni (100 odstotkov) ali polovični odmeri (50 odstotkov), odvisno od predlagateljevih posebnih zaslug za kakovost, pomen in prepoznavnost umetnosti v Republiki Sloveniji ali mednarodnem prostoru. Do 100-odstotkov dodatka so upravičeni izključno prejemniki najvišje državne nagrade na področju umetnosti, to je Prešernove nagrade za življenjsko delo. Za pravico do 50-odstotkov dodatka pa so upravičeni tisti predlagatelji, ki svoje izjemne dosežke na področju umetnosti dokazujejo s prejetimi nagradami s seznama, ki jih predlog Zakona o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti (ZDPIDU) natančno opredeljuje v Prilogi I, obenem pa so tudi prejemniki nagrade Prešernovega sklada ali odlikovanja na podlagi Zakona o odlikovanjih Republike Slovenije za delo na področju umetnosti.

Predlog ZDPIDU določa tudi splošne pogoje za priznanje pravice do dodatka in postopek priznanja oziroma ukinitve pravice. Pri tem predlog zakona sledi predvsem načelu zakonitosti, načelu enakega obravnavanja in načelu javnosti.

Vir: Ministrstvo za kulturo

Vlada je v Načrt razvojnih programov 2024–2027 uvrstila nova projekta

Vlada je v Načrt razvojnih programov 2024–2027 pri proračunskem uporabniku Slovenska vojska uvrstila nova projekta, in sicer Situacijski center kibernetske obrambe ter Nacionalni zdravstveni center za izredne razmere.

Situacijski center kibernetske obrambe

Namen projekta je dvig kibernetske varnosti na nacionalni ravni, s čimer bo na državni ravni vzpostavljen združeni situacijski center kibernetske obrambe za stalno spremljanje, zaznavanje in izvajanje postopkov za zamejitev kibernetskih groženj.

S projektom bo vzpostavljen sistem zaznavanja kibernetskih groženj, ki bo bistven za zaščito subjektov pred zlonamernimi kibernetskimi dejavnostmi in za okrepitev odpornosti na področju kibernetske varnosti. Investicija obsega nakup opreme za vzpostavitev zmogljivosti združenega situacijskega centra kibernetske obrambe, ki bo zagotavljala zajem, obdelavo, analizo, hrambo in posredovanje informacij o kibernetskih grožnjah. Zahteve po omenjeni zmogljivosti izhajajo iz zakonskih zavez, ki določajo, da morajo organi v Republiki Sloveniji, ki izvajajo kibernetsko obrambo na različnih ravneh, izvajati usklajene organizacijske, procesne, tehnične in administrativne ukrepe ter dejavnosti za zagotavljanje celovite informacijske varnosti v skladu s svojimi pristojnostmi. V projekt sta vključena tudi pripadajoče izobraževanje in usposabljanje kadra, ki bo te rešitve uporabljal. Vzpostavljen bo sistem zaznavanja dogajanja v kibernetskem prostoru z zmožnostjo priprave ocene situacijskega zavedanja na področju kibernetske in nacionalne varnosti v Republiki Sloveniji.

Situacijski center kibernetske obrambe bo zagotovil:

• povečanje varnosti omrežij nosilcev obrambnega načrtovanja zaradi združenega situacijskega centra kibernetske obrambe;
• povečanje učinkovitosti operativnih organov v sistemu kibernetske varnosti in izboljšanje odpornosti na kibernetske grožnje vključenih organizacij;
• zmanjšanje posledic potencialnih varnostnih incidentov in zvišanje ravni kibernetske varnosti zaradi pravočasnega obveščanja o kibernetskih grožnjah;
• splošen dvig ravni kibernetske varnosti na nacionalni ravni;
• zaščito končnih naprav;
• povečanje odpornosti na kibernetska tveganja z uporabo naprednih mehanizmov ocenjevanja tveganj za sprotno zaznavanje in odzivanje na nove grožnje.

Izhodiščna vrednost projekta Situacijski center kibernetske obrambe je 33.530.091 evrov z DDV.

Nacionalni zdravstveni center za izredne razmere

Nedavna epidemija covida-19 je razkrila nekatere vrzeli v odpornosti osrednje bolnišnične infrastrukture nacionalnega pomena in med drugim pokazala, da država nima zmogljivosti za koncentrirano bolnišnično obravnavo veliko pacientov v enakem ali podobnem nujnem zdravstvenem stanju.

Namen projekta je izgradnja in oprema novega Nacionalnega zdravstvenega centra za izredne razmere kot vojaške bolnišnice, ki bo vključena v javni zdravstveni sistem in bo z združenimi močmi Vojaške zdravstvene enote Slovenske vojske ter UKC Ljubljana zagotovila povečano odpornost Republike Slovenije v primerih, v katerih je lahko obolelih, poškodovanih ali ranjenih veliko ljudi. Gre za zdravstveno zmogljivost za dvojno rabo, in sicer tako za zagotavljanje zdravstvene oskrbe za vojaške namene kot uporabo v okviru javnega zdravstva.

V okviru vzpostavitve Nacionalnega zdravstvenega centra za izredne razmere bo zgrajen severni prizidek Bolnišnice dr. Petra Držaja v Ljubljani. Tako se bo dejansko povečal in ne samo nadomestil del obstoječih dotrajanih zmogljivosti za bolnišnično zdravstveno obravnavo prebivalstva.

Izgradnja in oprema nove vojaške bolnišnice zajema bruto površino 18.700 kvadratnih metrov (m² ), od tega bo 12.900 m² namenjenih glavnim in spremljajočim prostorom bolnišnice z najmanj 160 bolniškimi posteljami, celovito funkcionalno diagnostiko, štirimi operacijskimi dvoranami v funkcionalno urejenem operativnem bloku, z intenzivnimi in izolacijskimi posteljnimi enotami ter bolniškimi oddelki za standardno nego. Razliko do polne bruto površine predstavlja dvoetažna podzemna garaža s parkirnimi površinami.

Izhodiščna vrednost projekta Nacionalni zdravstveni center za izredne razmere je 86.916.198 evrov z DDV.

Vir: Ministrstvo za obrambo

Vlada je sprejela sklep, da za članico Evropske komisije predlaga mag. Marto Kos

Vlada je na podlagi prvega odstavka 11.b člena Zakona o sodelovanju med državnim zborom in vlado v zadevah Evropske unije (ZSDZVZEU) na svoji redni seji 9. septembra 2024 kot kandidatko za članico Evropske komisije predlagala mag. Marto Kos in predlog posredovala državnemu zboru. Predlagana kandidatka se je delovnemu telesu državnega zbora, pristojnemu za evropske zadeve, predstavila 18. septembra 2024. Slednje je o kandidatki glasovalo in jo podprlo.

Na podlagi tretjega odstavka 11.b člena Zakona o sodelovanju med državnim zborom in vlado v zadevah Evropske unije se je Vlada Republike Slovenije seznanila s pozitivnim mnenjem Odbora Državnega zbora za zadeve Evropske unije in sprejela sklep, da za članico Evropske komisije iz Republike Slovenije predlaga mag. Marto Kos. Gre za nekdanjo veleposlanico Republike Slovenije v Zvezni republiki Nemčiji in Švicarski konfederaciji, managerko, strokovnjakinjo za komuniciranje z večletnimi izkušnjami z vodenjem na vodilnih položajih in vodenjem projektov s področja EU, ki izpolnjuje vsa merila, zahtevana v členu 17 Pogodbe o Evropski uniji.

Vir: Kabinet predsednika vlade