Skoči do osrednje vsebine
GOV.SI

Finančni petek: Obdavčitev premoženja

V rubriki Finančni petek, s katero želimo okrepiti finančno pismenost prebivalk in prebivalcev, tokrat osvetljujemo temo obdavčitve premoženja.
Na levi stoji mladi mož, desno je napis Finančni petek, Obdavčitev premoženja
1 / 2

V Sloveniji imamo naslednje dajatve, ki imajo naravo premoženjskih davkov:

  • nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč (NUSZ)
  • davek od premoženja
  • pristojbino za vzdrževanje gozdnih cest
  • davek na vodna plovila in dodatni davek od plovil

NUSZ ima naravo davka na nepremičnine in se odmerja za nezazidana in zazidana stavbna zemljišča v območjih, ki so komunalno opremljena in jih določi občina. V praksi se odmerja večinoma za stavbe ter nezazidana stavbna zemljišča na območju strnjenih naselij. Zavezanci so pravne in fizične osebe, dejanski uporabniki nepremičnin. Višino določa vsaka občina samostojno.

Nepremičnine kot premoženje pa se obdavčuje z davkom od premoženja, ki ga ureja Zakon o davkih občanov. Plačujejo ga lastniki stavb, delov stavb, stanovanj in garaž ter prostorov za počitek oziroma rekreacijo. Davka se ne plačuje od kmetijskih gospodarskih poslopij, od poslovnih prostorov, ki jih lastnik oziroma uživalec uporablja za opravljanje dejavnosti, ter za prve lastnike novih ali obnovljenih hiš oziroma stanovanj in garaž, in sicer za deset let. Poleg tega se osnova za davek za nepremičnine, v katerih biva lastnik ali njegov ožji družinski član, zniža za znesek, ki ustreza vrednosti 160 m2 stanovanjske površine.

Vse te dajatve (razen dodatnega davka od plovil) so prihodek občin, in ne državnega proračuna.

Premoženje se obdavčuje tudi prek dohodkov, ki jih premoženje prinaša lastniku. Tako se z dohodnino obdavčuje obresti, dividende in dobiček iz kapitala.

Kapitalski dobiček je dobiček, dosežen z odsvojitvijo nepremičnin in finančnega kapitala, kot so vrednostni papirji, deleži in investicijski kuponi. Za odsvojitev šteje tako prodaja, kot dajanje kapitala v dar, zamenjava, izplačilo deleža v primeru prenehanja družbe, unovčitev investicijskega kupona ipd. Od določenih odsvojitev se davek ne plačuje. Najpogostejša takšna primera sta odsvojitev nepremičnine, v kateri lastnik živi več kot tri leta pred prodajo in tam tudi dejansko biva, ter odsvojitev kapitala po 15 letih imetništva.

Slovenija se po višini zbranih davkov iz kapitala uvršča v zadnjo četrtino držav članic Evropske unije.