Dodaja, da bi si želela, da se vrednot, potrebnih za kulturo miru, ne spomnimo samo na ta dan, temveč jih udejanjamo vsak dan in širimo v vse pore družbe. Kot navaja Ustava Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (angleško United Nations Educational, Scientific and Cultural Organization - UNESCO), »vojne se začnejo v glavah ljudi, zato je treba v glavah ljudi zgraditi obrambo miru«. Zato moramo po njenem mnenju kulturo miru spodbujati na dolgi rok, v spoštljivi komunikaciji, medsebojnih odnosih, izobraževanju - o človekovih pravicah, o strpnosti, solidarnosti, medkulturnem dialogu, pomenu nenasilja in mirnega reševanja sporov.

»Prepričana sem, da lahko samo človečnost, pozitivni odnos do sočloveka reši mir v našem nemirnem svetu in s tem naše preživetje kot svetovne skupnosti. Vsekakor pa moramo biti prvi vzor pri tem vlade in politiki, ki nosimo največjo odgovornost,« zaključuje slovenska zunanja ministrica.

Izpostavlja, da Slovenija v svoji zunanji politiki verodostojno zastopa politiko miru v svetu, zlasti v svoji aktualni vlogi predsedujoče Varnostnemu svetu Organizacije Združenih narodov pa aktivno pristopa k reševanju konfliktov v svetu in zagotavljanju dolgotrajnega in pravičnega miru, na katerem lahko gradimo zaupanje in boljše življenje za prizadete ljudi.

Generalna skupščina Združenih narodov je mednarodni dan miru razglasila leta 1981, dve desetletji kasneje, leta 2001, pa še soglasno izglasovala, da se ta dan razglasi za obdobje nenasilja in prekinitve ognja. Letos mineva 25 let, odkar je Generalna skupščina Združenih narodov sprejela Deklaracijo in akcijski program o kulturi miru.