Skoči do osrednje vsebine

Močno primarno zdravstvo za večje zadovoljstvo pacientov in boljšo odpornost na izredne razmere

Ministrstvo za zdravje je ob nedavno sprejeti Strategiji razvoja zdravstvene dejavnosti na primarni ravni zdravstvenega varstva do leta 2031 organiziralo novinarsko konferenco, na kateri so predstavili ključne cilje in strateške usmeritve za nadaljnji razvoj in krepitev primarne ravni zdravstvenega varstva.
Za dolgo mizo sedijo dve ženski in trije moški. Na mizi pred njimi so računalniki, listi, mikrofoni, kozarci z vodo in cvetlični aranžmaji. Za njimi je projekcijsko platno. V kotu pa sta slovenska zastava in zastava Evropske unije.

Strategijo so predstavili Renata Rajapakse z Ministrstva za zdravje, državni sekretar Iztok Kos, Radivoje Pribaković Brinovec iz NIJZ in Melita Vujnović ter Toni Dedeu iz Svetovne zdravstvene organizacije. | Avtor: Ministrstvo za zdravje

Strategijo so na novinarski konferenci predstavili Renata Rajapakse z Ministrstva za zdravje, državni sekretar Ministrstva za zdravje Iztok Kos, Radivoje Pribaković Brinovec iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) in Melita Vujnović, vodja predstavništva Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) v Sloveniji.

»Strategija, ki smo jo sprejeli, prinaša ključne izboljšave v organizaciji, digitalizaciji in dostopnosti storitev, kar bo omogočilo boljše zdravstvene izide, hitrejšo in enakopravno obravnavo za vse državljane ter nudilo večjo podporo zdravnikom in ostalim zdravstvenim delavcem,« je ob predstavitvi strategije strnil državni sekretar Kos.

Strategija opredeljuje deset strateških ciljev razvoja zdravstvene dejavnosti na primarni ravni zdravstvenega varstva, o katerih je spregovorila mag. Renata Rajapakse, specialistka družinske in urgentne medicine ter članica delovne skupine na Ministrstvu za zdravje, ki je pripravljala strateški dokument. »Strategija v ospredje postavlja pacienta. Pacientom želimo zagotoviti integrirano zdravstveno obravnavo, osredotočeno na preventivo in čim bližje njihovemu domu, kar krepi odpornost našega zdravstvenega sistema,« je med predstavitvijo ciljev poudarila Rajapakse.

Strateški cilji in aktivnosti so usmerjeni v krepitev primarne ravni, ki je ključna za zagotavljanje dostopnega in vzdržnega zdravstvenega sistema. Radivoje Pribaković Brinovec, predstojnik Centra za upravljanje programov preventive in krepitve zdravja iz NIJZ, je ob tej priložnosti povedal: »Integrirana oskrba in digitalizacija bosta omogočili pomemben korak naprej, saj bosta še izboljšali prilagodljivost zdravstvenih storitev in omogočili učinkovitejši odziv na spreminjajoče se potrebe ljudi ter izzive sodobnega zdravstvenega sistema.«

Slovenija ima, v primerjavi z drugimi državami v Evropi, dobro organizirano primarno raven zdravstvenega varstva, ki izstopa po dobri povezanosti z javnim zdravjem in po zagotavljanju preventivnih programov. Svetovna zdravstvena organizacija, ki je primarno zdravstveno varstvo prepoznala kot ključni temelj dostopnega, odpornega, učinkovitega in vzdržnega zdravstvenega sistema, opozarja, da je za uresničevanje zavez glede primarnega zdravstvenega varstva potreben premik od zdravstvenih sistemov, zasnovanih na podlagi bolezni in institucij, k zdravstvenim sistemom, zasnovanem na ljudeh in z ljudmi. »Slovenija vsekakor izstopa med državami z raznolikostjo zdravstvenih storitev, dostopnih na primarni ravni, zato jo Svetovna zdravstvena organizacija prepoznava kot pomemben vir znanja in izkušenj za druge države,« je poudarila Melita Vujnović, vodja predstavništva SZO v Sloveniji.

V samo središče strategije je postavljen pacient, prav tako kot tudi ključne potrebe različnih skupin prebivalstva, predvsem najbolj ranljivih. Z učinkovitimi ukrepi in vlaganji v primarno zdravstveno varstvo bomo zagotovili celovito, kakovostno, povezano, koordinirano in integrirano oskrbo ob usmerjenosti v skupnostni pristop in preventivno zdravstveno varstvo.