Na konferenci so se zbrali tako predstavniki vlad kot tudi predstavniki industrije z namenom začrtanja skupne poti za gradnjo novih jedrskih energetskih objektov v obsegu in hitrosti, ki sta potrebna za izpolnitev naraščajočih globalnih pričakovanj glede jedrske energije.

Poleg tega so na konferenci naznanili 13 držav, med katerimi je tudi Slovenija, ki bodo pristopile k Skupnemu projektu Agencije za jedrsko energijo (angleško Nuclear Energy Agency - NEA) Kažipot za jedrsko prihodnost (stran v angleščini) (angleško Joint Undertaking on Roadmaps to New Nuclear). Zainteresirane države bodo v kratkem podpisale sporazum, ki bo okvir za sodelovanje v projektu in bo omogočil izvajanje delovnega programa NEA Kažipot za jedrsko prihodnost. Projekt bo prek delovnih skupin nudil podporo razpravam in dejavnostim na področjih financiranja novih jedrskih elektrarn v državah OECD in partnerskih državah v razvoju, pripravljenosti jedrske dobavne verige ter razvoja kadrov in kompetenc z jedrskega področja.

Državni sekretar je sodeloval v omizju, ki je naslovilo pomen jedrskih dobavnih verig. Ob robu konference pa se je sestal še s Carlom Berglöfom, nacionalnim koordinatorjem za gradnjo novih jedrskih objektov na švedskem Ministrstvu za podnebje in podjetništvo ter z Janom Prášilom, direktorjem za strategijo, raziskave in mednarodno sodelovanje na področju jedrske energije na češkem Ministrstvu za industrijo in trgovino. Namen sestankov je bil predvsem izmenjava izkušenj na jedrskih projektih.

Na straneh agencije je dostopna uradna izjava konference (v angleščini) in več informacij o Kažipotu za jedrsko prihodnost (stran v angleščini) (angleško Roadmaps to New Nuclear 2024).