Na letošnji generalni konferenci je sodelovalo skoraj 3000 delegatov iz 150 od 178 držav članic IAEA. Slovensko delegacijo so sestavljali predstavniki Ministrstva za zunanje in evropske zadeve (MZEZ), Kabineta predsednika vlade, Državnega zbora, Stalnega predstavništva pri Organizaciji združenih narodov (OZN), Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) in drugih mednarodnih organizacijah na Dunaju in Uprave za jedrsko varnost (URSJV), konference pa so se udeležili tudi predstavniki Instituta Jožef Stefan in GEN energije. Za predsedujočega je bil soglasno izvoljen veleposlanik Južne Koreje Sang Wook Ham.

Plenarni del zasedanja je v okviru splošne razprave vključeval govore predstavnikov držav članic, tako je v imenu slovenske delegacije izjavo podala vršilka dolžnosti generalnega sekretarja MZEZ Barbara Žvokelj. Med drugim je mednarodno skupnost obvestila o uspešnem prehodu jedrske elektrarne Krško v dolgoročno obratovanje do leta 2043, začetku gradnje novega odlagališča za nizko in srednje radioaktivne odpadke ter predvideni širitvi jedrskega programa v Sloveniji in sprejetju Resolucije o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije. Ob številnih globalnih izzivih na tem področju vključno nezmožnosti zagotavljanja varnosti jedrskih objektov v Ukrajini je pozvala k pregledu mednarodnih protokolov o jedrski varnosti v kriznih razmerah. Poseben poudarek je namenila vprašanju suverene enakopravnosti držav, ki zaradi nevključenosti v regionalne skupine ne morejo kandidirati v Svet guvernerjev IAEA. Prav tako tudi prizadevanjem za čimprejšnjo uveljavitev spremembe VI. člena statuta agencije, kar bi zagotovilo boljšo zastopanost vseh držav članic v Svetu guvernerjev. V ta namen je Slovenija organizirala tudi stranski dogodek skupaj z Južno Korejo, Veliko Britanijo, EU, Brazilijo in Namibijo.

Poleg predstavnikov držav članic je svojo izjavo podal tudi generalni direktor IAEA Rafael Mariano Grossi, ki je v svojem govoru izrazil dobrodošlico novima članicama Cookovim otokom in Somaliji. Konferenca je odobrila njuni prošnji za članstvo. Predstavil je prednostne usmeritve IAEA tudi v prihodnje, kot so krepitev režima o neširjenju jedrskega orožja ter spopadanje z vedno bolj prisotnimi podnebnimi spremembami, revščino, boleznimi in lakoto. Poudaril je svojo zavezanost pomoči državam članicam pri nadaljnjem razvoju na področju jedrske energije na varen in zanesljiv način. Konferenca se je v petek zaključila s sprejemom še zadnjih resolucij, s katerimi bo začrtano delovanje IAEA v prihodnje.

Ob robu konference je potekala cela vrsta dvostranskih srečanj in več kot 100 izobraževalno informativnih  dogodkov, kjer so IAEA in države članice predstavile svoje delo in dosežke. Na številnih takšnih dogodkih so sodelovali predstavniki URSJV. Udeležili so se več predstavitev na temo novih tipov jedrskih reaktorjev vključno z malimi modularnimi reaktorji, tudi njihove vloge pri jedrski kogeneraciji ter prilagoditve številnih standardov in smernic IAEA predvsem zaradi uvajanja novih tehnologij. Predstavljeno je bilo stanje razgradnje in izpuščanja odpadne vode iz jedrske elektrarne Fukušima, kar podrobno spremlja IAEA ter mednarodni izzivi zagotavljanja jedrske varnosti zaradi oboroženih spopadov ter aktivnosti za podporo Ukrajini. Sodelovali so tudi na srečanju visokih predstavnikov jedrskih upravnih organov in obravnavali prihodnje izzive upravnih organov pri vključevanju novih inovativnih tehnologij ter njihovo vlogo in pristop.

V okviru generalne konference IAEA se je odvil tudi znanstveni forum z naslovom Atomi za hrano (angleško Atoms4Food), Boljše kmetijstvo za boljše življenje o vlogi jedrske znanosti in jedrskih tehnologij pri reševanju globalnih izzivov v kmetijstvu.

Generalna konferenca predstavlja tudi možnost za različne dvo ali večstranske sestanke med državnimi organi, strokovnimi in znanstvenimi organizacijami ter predstavniki industrije. Na delovnem kosilu tako imenovane kvadrilaterale upravnih organov za jedrsko varnost (Slovenija, Madžarska, Češka, Slovaška), ki sta se mu pridružili še Finska in Poljska, so udeleženci razpravljali o novostih glede obratovanja obstoječih jedrskih objektov, načrtovanih ali začetih novih gradnjah ter o spremembah v zakonodajnih in upravnih okvirih držav. URSJV se je srečal še s poljskim upravnim organom za jedrsko varnost, kot del slovenske delegacije pa je sodeloval še na sestankih z ameriško in francosko jedrsko industrijo.