Premier dr. Golob: Čemur smo priča v Gazi, presega tudi najbolj grozno domišljijo
Organizacija Save the Children pomaga otrokom, da ostanejo varni, zdravi, se izobražujejo in tako spreminjajo njihovo prihodnost na bolje. Pred začetkom dogodka sta se premier dr. Golob in Tina Gaber srečala z glavno izvršno direktorico organizacije Save the Children Inger Ashing, nato pa še s kraljico Hašemitske kraljevine Jordanije Ranio al Abdullah.
Premier dr. Golob je uvodoma v svojem nagovoru izrazil čast, da sodeluje na takšnem dogodku ter se zahvalil organizatorjem, podpornikom in vsem drugim, ki na kakršenkoli način pomagajo otrokom v Gazi in na Zahodnem bregu. »Čemur smo priča v Gazi, je nekaj, kar presega tudi najbolj grozno domišljijo,« je povedal premier in dodal: »Kdaj je postalo normalno, da so otroci vojaške tarče? Kdaj je postalo normalno, da so šole in humanitarni delavci postali vojaške tarče? To je nekaj, kar je treba nemudoma ustaviti, saj je to zelo nevaren precedens, ne samo za Palestino, ampak za mir in stabilnost po vsem svetu.«
Premier je dodal, da je to prizadevanje za mir in varnost otrok nekaj, kar smo dolžni storiti tudi zaradi prihodnosti naših otrok. »Kot oče vem, da ni druge poti, kot da si prizadevam za podporo na obeh ravneh, na politični in tudi na humanitarni. Želim pohvaliti organizacijo UNRWA in vse druge agencije ZN za njihovo izjemno delo, ki ga opravljajo, za njihovo požrtvovalnost ob izgubah človeških življenj med njihovim osebjem navkljub,« je povedal premier in dodal, da se na nas lahko zanesejo. »Tudi na evropski ravni si bomo prizadevali za priznanje vašega dela in tudi za podporo v prihodnje. Narediti majhen korak je tudi to, kar Slovenija počne na terenu,« je dejal. Slovenija je v preteklih letih sodelovala pri rehabilitaciji več kot 200 otrok iz Gaze in Zahodnega brega. Nekateri med njimi so v zadnji agresiji na Gazo izgubili življenje, a to ne ustavlja naših prizadevanj za prihodnost, je povedal premier. »Oktobra prihaja v Slovenijo naslednja skupina otrok skupaj s starši, saj želimo pokazati, da bomo poskušali narediti, kar bomo lahko.« Premier dr. Golob je še dodal, da bo tudi v svojem petkovem nastopu na Generalni skupščini ZN svetovnim voditeljem prenesel sporočilo otrok iz Palestine, ki so se preko video povezave vključili iz begunskega taborišča na Zahodnem bregu.
Jordanska kraljica Rania je spregovorila o žrtvah med otroki v Gazi in na Zahodnem bregu ter izpostavila, da so prikrajšani za otroštvo, trpijo in so prisiljeni v življenje odraslih. Odrasli pa smo zatajili v skrbi za otroke iz Gaze. Irski predsednik vlade Simon Harris je poudaril, da bo Irska stala ob strani Palestini, dokler ne bo priznana rešitev dveh držav. Predsednik vlade Palestinske oblasti Mohamad Mustafa se je v zelo čustvenem nagovoru zahvalil slovenskemu in irskemu premierju za vso podporo z upanjem, da bodo ta prizadevanja prispevala k čimprejšnjemu miru v dobro otrok v Gazi in na Zahodnem bregu. Izpostavil je grozote v Gazi in se vprašal, kaj lahko otroci v Gazi sporočijo mednarodni skupnosti.
Premier dr. Golob je dan sicer začel z udeležbo na dogodku, ki se osredotoča na financiranje jedrske energije. Dogodek je povezal voditelje držav, ministre, voditelje v segmentu jedrske energije in financ ter energetike z namenom iskanja rešitev v smeri zmanjšanja ogljičnega odtisa. Uvodni nagovor je imel gospod John Podesta, višji svetovalec ameriškega predsednika Joeja Bidna za čisto energijo, ki je poudaril, da so klimatske spremembe pred nami in da moramo razmišljati o kombinaciji vseh oblik energije, ki bodo prispevale k zmanjšanju posledic podnebnih sprememb. Izpostavil je jedrsko energijo, ki je po njegovih besedah »čista in zanesljiva«.
Premier dr. Golob je v govoru izpostavil, da je edina uganka, ki jo je treba rešiti, finančna plat. Finančni trgi se morajo prilagoditi in razviti nove finančne instrumente, da bi jedrska energija postala konkurenčna drugim virom energije brez ogljikovega dioksida (CO2). »Veseli me, da razpravljamo o financiranju jedrske energije. Ne gre le za to, ali se bomo odločili za obnovljive vire energije ali jedrsko energijo. Izbrati moramo oboje, vendar morata biti konkurenčni, ko gre za stroške,« je povedal premier. Dodal je tudi, da pri ukrepanju ne smemo odlašati in moramo ravnati odločno in kolektivno. Jedrska energija pa je realen in trajnosten vir za prihodnost.
V nadaljevanju dneva se bo premier dr. Golob na dvostranskem srečanju sestal z generalnim sekretarjem OZN Antóniem Guterresom.
Govor predsednika vlade na dogodku organizacije Save the children
Dragi voditelji, ekscelence, dragi prijatelji. Predvsem pa otroci iz Gaze in Zahodnega brega.
Počaščen sem, da sem tukaj na tem dogodku organizacije Save the Children. Rad bi se zahvalil organizatorjem, podpornikom in vsem drugim, ki na vse načine pomagajo otrokom iz Gaze in Zahodnega brega ter poskušajo v njihovo življenje prinesti normalnost.
To, čemur smo priča v Gazi, je nekaj, kar na napačen način presega tudi najbolj burno domišljijo.
Ne bom poskušal ponoviti tega, kar je Simon zelo lepo povedal. Rekel pa bi le: kdaj je postalo normalno, da so otroci upravičene vojaške tarče? Kdaj so šole in humanitarni delavci postali upravičene vojaške tarče? To je treba nemudoma ustaviti, saj ustvarja zelo nevaren precedens, žal ne samo za Palestino, ampak za mir in stabilnost po vsem svetu.
To moramo storiti, ne le zato, ker želimo pomagati Palestini in palestinskemu ljudstvu, ampak smo to dolžni storiti tudi zaradi prihodnosti svojih otrok. Na tej stopnji niso samo palestinski otroci tisti, ki bodo trpeli. Prej ali slej bodo trpeli tudi naši otroci. Včasih se mi kot politiku zdi, da praktično vsi naši pozivi in spodbude izzvenijo v prazno, ker jih drugi iz kakršnegakoli razloga ne upoštevajo.
Kot oče vem, da ni druge poti, kot da si prizadevam za podporo na obeh ravneh, tako na politični kot tudi na humanitarni. In tu bi rad pohvalil tudi agencijo UNWRA in vse druge agencije ZN za njihovo izjemno delo, ki ga opravljajo, za njihovo požrtvovalnost ob izgubah človeških življenj med njihovim osebjem. In kot sem že večkrat povedal, na nas se lahko zanesete. K temu se zavezujem.
Tudi na evropski ravni si bomo prizadevali za priznanje vašega dela in tudi za podporo prihodnjemu delu. Narediti majhen korak je to, kar Slovenija počne na terenu. Pred približno 15 leti je bila v Ljubljani ustanovljena fundacija Pustimo jim sanje, ki se osredotoča na rehabilitacijo otrok iz Gaze in Zahodnega brega. V vseh teh letih je bilo rehabilitiranih več kot 200 otrok. Nekateri med njimi so žal že izgubili življenje v zadnji agresiji na Gazo, a to ne ustavlja naših prizadevanj za prihodnost.
Oktobra prihaja v Slovenijo naslednja skupina skupaj s starši, saj želimo pokazati, da ne glede na to, kaj govorijo politiki, za vsakega posameznika lahko naredimo več, kajti vsako življenje šteje. Ni pomembno, ali gre za eno življenje ali stotine in tisoče življenj, ki jim lahko pomagamo. Narediti moramo, kar lahko. Tu bi rad zaključil. Ne bom govoril predolgo.
Želim slišati, kaj nam imajo danes povedati otroci. Mislim, da je vizija otrok tista, ki bo naše vodilo.
In naj vam zagotovim, da si bom v petek, ko bom imel govor na zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov, prizadeval, da bom vse vaše vizije vključil v naše skupno sporočilo svetovnim voditeljem.
Hvala.
Govor predsednika vlade na dogodku o jedrski energiji
Ekscelence, drage kolegice, dragi kolegi.
Podnebna kriza je tu. V moji domači državi, majhni lepi deželi, ugnezdeni med pobočja, južna pobočja Alp, smo mislili, da smo na varnem. Podnebne spremembe so nekaj, kar se dogaja drugim, vendar smo se v zadnjih dveh letih spopadali s požari še nikoli videnih razsežnosti. Lansko leto pa so našo državo prizadele katastrofalne poplave. Tretjina države je bila pod vodo.
Sporočilo je jasno – ne smemo se ustaviti. Ukrepati moramo odločno in skupaj, da bo naše gospodarstvo brezogljično. Prvi korak mora storiti energetski sektor. Ne moremo razmišljati o brezogljičnem gospodarstvu, če nimamo popolnoma brezogljične proizvodnje energije. To je sporočilo, ki ga ne smemo nikoli pozabiti.
Civilna jedrska industrija je v zadnjih nekaj letih dobila precejšen zagon, zlasti v Evropi po sprejetju uredbe Evropskega parlamenta. Jedrska energija je postala smiseln, trajnosten vir za prihodnost. Evropska zveza organizacij za energetske raziskave držav članic EU raste iz dneva v dan, zdaj jih je, nas je članic več kot polovica, nove pa se stalno pridružujejo, kar pomeni, da smo naredili prvi korak. Čeprav je nekdanji predsednik Mednarodne agencije za atomsko energijo Yukiya Amano dejal, da gre pri jedrskem vprašanju zgolj za politiko, bi sam – kot inženir po poklicu – rekel, da gre tudi za inženirstvo. In tudi inženirji moramo prispevati svoj delež. Moramo zagotoviti, da so naši projekti zgrajeni pravočasno in v okviru proračuna. In nismo še tam. Bodimo pošteni. Če želimo, da bo ekonomika prava za inženirje, moramo prispevati svoj delež.
Drugič, in veseli me, da je tema okrogle mize financiranje. Rešiti moramo uganko ekonomike jedrske energije. Vprašanje ni, ali izbrati obnovljivo ali jedrsko energijo. Izbrati moramo oboje, morata pa biti konkurenčni, ko gre za oblikovanje cen. Trenutno temu ni tako. Zakaj? To je zelo enostavno in preprosto. Delal sem za energetsko podjetje in v preteklosti smo vlagali v obnovljive vire energije, pri vseh finančnih instrumentih pa gre za časovni razpon, življenjsko dobo obnovljivih virov, ki je približno petnajst let, vendar petnajst let financiranja ne bo rešilo vprašanja civilne jedrske energije. Ne more ga. Zato moramo najti nove finančne instrumente.
Poskusimo ponazoriti. To je kot vlaganje v delnice – to so obnovljivi viri energije – in vlaganje v dolgoročne obveznice – to je jedrska energija. In kot družba potrebujemo oboje. Kot energetski sektor potrebujemo oboje. Vendar pa moramo sprejeti finančne instrumente. In zato je tako pomembno, da pritegnemo finančno industrijo, da prepozna prednosti obeh sektorjev, obnovljivih virov energije, ker jih lahko vzpostavimo hitro, in jedrske energije, ki jo lahko, kjer jo lahko, vzpostavimo ne tako hitro, cena pa bo stabilna naslednjih 60 let. In to je velika prednost za industrijo in za družbo.
Naj samo na kratko povem, kaj delamo v Sloveniji. Že zdaj imamo delujoč jedrski reaktor, reaktor Westinghouse. Njegovo življenjsko dobo smo podaljšali za dodatnih dvajset let, tako da bo zdaj obratoval 60 let. Raziskujemo tudi možnosti dodatne širitve, vendar že zdaj načrtujemo novo jedrsko enoto z zmogljivostjo okoli 1.1 GW. Da bi to dosegli, seveda razumemo, da je sprejemanje javnosti ključno, zato smo že vložili pobudo za razpis referenduma, ki bo novembra. In trenutno je sprejemanje javnosti, če pogledamo ankete, višje od 60 odstotkov.
In to zares kaže zagon jedrske energije, ki je sprejeta v javnosti, ne samo med politiki. In mislim, da imamo, recimo temu, okno priložnosti za jedrsko industrijo, za njen preporod. To bo trajalo mogoče pet ali sedem let. Nič več. Izkoristimo ga pravilno.
Hvala.