Zasedanje se je začelo z obravnavo treh ribiških točk, in sicer letnih posvetovanj o ribolovnih možnostih za leto 2025 med EU in Združenim kraljestvom ter EU, Norveško in obalnimi državami kot tudi tretji spremembi uredbe o ribolovnih možnostih v Severnem in Atlantskem morju za obdobje 2024–2026. Ribiške točke ne zadevajo slovenskega ribištva, načelno stališče Slovenije pa je, da je treba upoštevati stališča držav članic EU, ki jih tematika zadeva.

V okviru kmetijskih točk je Svet razpravljal o drugem letu izvajanja strateških načrtov SKP. Tako kot prvo leto smo bili tudi letos soočeni z nekaterimi izzivi tako tehnične kot tudi vsebinske narave. Slovenija je v razpravi podala konkretne predloge za optimizacijo in poenostavitev novega izvedbenega modela s ciljem še večje prožnosti, upoštevanja posebnosti ter različnih izhodišč ter poenostavitev vsebin in izvajanja za kmete. Državna sekretarka Knez je kot najpomembneje poudarila, da mora biti cilj narediti strateški načrt narediti res strateškega.

Svet EU je nadaljeval razpravo o razmerah na kmetijskih trgih, zlasti po invaziji na Ukrajino. Komisija je v uvodu predstavila stanje na kmetijskih trgih po sektorjih, države članice pa poročale o napovedih za jesenski pridelek. Državna sekretarka je v svoji intervenciji povedala: »Pozitivno je, da se razmere na trgih v splošnem stabilizirajo in inflacija cen hrane umirja. Kljub temu se ponovno soočamo s posledicami neugodnih vremenskih nevšečnosti in geopolitično negotovostjo v soseščini.« Vezano na uvoz iz Ukrajine je z vidika trgov pomembno, da zaščitni mehanizmi delujejo, saj so bili že aktivirani za žitna zrna, jajca, med in perutninsko meso. Državna sekretarka je poudarila pomen nadaljevanje rednega spremljanja razmer na kmetijskih trgih ter ukrepanje po potrebi.

V okviru delovnega kosila se je Svet EU seznanil z zaključki in priporočili Strateškega dialoga o prihodnosti kmetijstva v Evropi. Državna sekretarka Knez je poudarila: »Poročilo je eno izmed pomembnih prispevkov deležnikov v razpravi o prihodnosti SKP za iskanje bolj celovitih odgovorov na ključna razvojna vprašanja.« Po njenih besedah so številna priporočila skladna z dosedanjimi stališči Slovenije.

Obravnavanih je bilo tudi več informativnih točk, med drugim skupna točka Avstrije, Finske, Francije, Slovenije in Švedske, ki delujejo na področju gozdarstva v partnerstvu Skupine za gozdove+ (angleško ForForest Group+). Države Skupine za gozdove+ so predstavile svoje poglede oziroma skupne načelne usmeritve glede predloga uredbe o monitoringu za gozdove. Državna sekretarka je ponovila: »Za Slovenijo je ključno, da se razlikuje med spremljanjem stanja gozdov in načrtovanjem gospodarjenja z gozdovi« in da »nov okvir za monitoring gozdov ne povzroči dodatnih finančnih in administrativnih bremenitev«.