Zasedanje je potekalo na izjemno visoki ravni. Ob generalnem sekretarju Organizacije združenih narodov Antoniom Guterresem so se ga udeležili tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ameriški državni sekretar Antony Blinken in visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Josep Borrell. To je bila prva od treh razprav na visoki ravni, ki jih bo Slovenija kot predsedujoča Varnostnemu svetu OZN vodila v tem tednu.

Predsednik vlade dr. Robert Golob je kot predsedujoči Varnostnemu svetu v svojem nagovoru izpostavil, da evropske države enotno obsojajo rusko agresijo, ki krši vsa načela mednarodnega prava in Ustanovno listino Združenih narodov.

»V teh težkih razmerah, ko število žrtev med ukrajinskimi civilisti narašča, se sesuva kritična civilna infrastruktura in se bojišča še naprej širijo, Ukrajina mednarodne skupnosti ni pustila na cedilu,« je povedal in dodal, da je Ukrajina kljub svojim težavam lani pomagala Sloveniji po uničujočih poplavah. »Ukrajina je tudi v najtemnejših trenutkih te agresije ostala aktivna članica OZN, ki je solidarna z drugimi državami,« je izpostavil.

»Za Slovenijo je zadeva jasna: s to vojno je na kocki veliko. Če bo v tej vojni zmagala Rusija, bo zmagalo tudi teptanje mednarodnega humanitarnega prava in grobe kršitve Ustanovne listine OZN,« je povedal premier dr. Golob. »To ni svet, katerega del si želi biti Slovenija. Storili bomo vse, kar je v naši moči, da to ne postane nova normalnost, ter ohranili celovitost Ustanovne listine in mednarodnega prava. Ne le v Ukrajini, temveč tudi v Palestini in na širšem Bližnjem vzhodu,« je zaključil premier.

Pred zasedanjem se je premier dr. Golob na dvostranskem srečanju sestal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Pogovarjala sta se o evropski perspektivi Ukrajine, s posebnim poudarkom na portfelju širitve, ki je predviden za kandidatko za evropsko komisarko Marto Kos. Oba voditelja sta izrazila tudi obojestransko zadovoljstvo in upanje na plodno sodelovanje, saj je ta pomembna odgovornost zaupana Sloveniji.

Premier dr. Golob je včeraj opravil tudi telefonski pogovor s kraljem Hašemitske kraljevine Jordanije Abdulahom bin Al-Husseinom, s katerim sta izmenjala poglede o humanitarni situaciji v Palestini in kako povečati dostop humanitarne pomoči na krizna območja.

Danes bo osrednji dogodek v času predsedovanja Slovenije, in sicer odprta razprava pod naslovom Voditeljstvo za mir, ki bo obravnavala delovanje Varnostnega sveta v primeru treh zunanjepolitičnih tem: Ukrajine, Bližnjega vzhoda in Sudana. Vodil jo bo premier dr. Robert Golob. Pred začetkom zasedanja bo premier dr. Golob dal izjavo za medije.

V petek bo še zasedanje na temo Palestine.

Predsednik vlade dr. Robert Golob se bo danes udeležil tudi dogodka na temo okrevanja in obnove Ukrajine, ki ga gosti predsednik ZDA Joe Biden. Zvečer se bosta predsednik vlade in Tina Gaber udeležila sprejema, ki ga prireja predsednik ZDA Joe Biden s soprogo dr. Jill Biden. Tina Gaber pa se bo udeležila kosila, ki ga gosti prva dama Združenih držav Amerike dr. Jill Biden.

Tina Gaber se je včeraj ob robu zasedanja Generalne skupščine udeležila dogodka, ki ga je gostila turška prva dama Emina Erdogan in je bil namenjen predstavitvi aktivnosti hiše afriške kulture. Turška prva dama jo je odprla v Ankari na podlagi številnih obiskov Afrike skupaj s soprogom Recepom Tayyipom Erdoganom. Osrednji namen hiše afriške kulture je 'pravična prodaja' ročnih del afriških delavk.

Izjava dr. Roberta Goloba, predsednika Vlade Republike Slovenije, na informativnem sestanku o ohranjanju mednarodnega miru in varnosti v Ukrajini, New York, 24. septembra 2024

Rad bi se zahvalil generalnemu sekretarju za njegove pronicljive misli. Pozdravljam udeležbo predsednika Zelenskega na tem srečanju in cenim tudi udeležbo drugih držav v tej razpravi.

Spoštovane ekscelence,

Evropske države enotno obsojamo to agresijo, ki krši vsa možna načela in zakone, vključno z Ustanovno listino ZN. O tem bodo več povedali moji kolegi.

Resnično sem razočaran, ker sedim pred vami v tem Svetu skupaj z najmočnejšimi državami sveta, ki so edine odgovorne za zagotavljanje miru in varnosti po vsem svetu, vendar ne moremo storiti ničesar glede najobsežnejše konvencionalne vojne, ki jo je svet doživel v zadnjih desetletjih. Da smo nemočni pri zagotavljanju miru za državljane Ukrajine.

Zdaj je dobra priložnost, da sprejmemo nekaj zaskrbljujočih dejstev in priznamo, da je ta Svet razočaral ukrajinski narod. Toda dovolite mi, da z vami delim nekoliko drugačen pogled na situacijo. Celo v teh težkih razmerah, ko število žrtev med ukrajinskimi civilisti narašča, ko se razpada kritična civilna infrastruktura in ko se bojišča še naprej širijo, Ukrajina ni razočarala mednarodne skupnosti. Daleč od tega. Tudi v najtemnejših trenutkih te nenehne agresije je Ukrajina ostala aktivna članica ZN, ki je solidarna z drugimi državami.

To lahko osebno potrdim. Pred enim letom so Slovenijo prizadele katastrofalne poplave brez primere. Reke so poplavljale, družinske hiše so bile zasute s kupi zemlje, ljudi je zalivala voda. To je bila katastrofa, kakršne v naši državi še ni bilo. In v času vsega tega je Ukrajina pokazala gesto, ki je Slovenci ne bomo nikoli pozabili. Med vojno, medtem ko so rakete in brezpilotna letala obstreljevala Kijev in druga ukrajinska mesta, je Ukrajina poslala cel konvoj pomoči in več kot 50 članov svoje državne ekipe za izredne razmere, da bi pomagali odpraviti posledice poplav v Sloveniji. Običajno bi rekli, da vsi podpiramo Ukrajino, a ko je bilo za nas Slovence res pomembno, je bila Ukrajina tista, ki je podpirala Slovenijo.

Medtem ko so ukrajinska pristanišča in ladje pod nenehnim obstreljevanjem in medtem ko ukrajinsko civilno prebivalstvo trpi, si Ukrajina na vso moč prizadeva za solidarnost s preostalim svetom. S pobudo "Žito iz Ukrajine" je zagotovila pretok več deset tisoč ton žita tistim, ki ga najbolj potrebujejo. Tudi sredi eksistenčne vojne Ukrajina podpira mednarodno skupnost in države članice, ko to potrebujejo.

Za Slovenijo je zadeva jasna: s to vojno je veliko na kocki. Če bo v tej vojni zmagala Rusija, potem bo zmagalo tudi teptanje mednarodnega humanitarnega prava in grobe kršitve Listine.

Če bo Putin prevladal, bo ne le Evropa, temveč ves svet postal manj varen in manj stabilen. Združeni narodi so bili ustanovljeni, da bi večjim državam preprečili vsiljevanje njihove volje sosedom. Njenim članicam ne smemo dovoliti, da nekaznovano kršijo pravila in Ustanovno listino ZN samo zato, ker menijo, da lahko. Če se jim ne bomo uprli, bo to plačal vsak od nas.

In to ni svet, katerega del si Slovenija želi biti. Storili bomo vse, kar je v naši moči, da to ne postane nova normalnost, ter ohranili integriteto Ustanovne listine in mednarodnega prava. Ne le v Ukrajini, temveč tudi v Palestini in na preostalem Bližnjem vzhodu.

Spoštovane kolegice in kolegi,

proces ponovne vzpostavitve evropske varnosti in zacelitve razkolov v mednarodnih odnosih se lahko začne šele, ko bo dosežen mir v Ukrajini. Do takrat si bomo še naprej prizadevali za mir. Le pravičen mir bo generacijam Ukrajincev zagotovil svetlejšo prihodnost in le trajen mir jim bo omogočil rast in razcvet. Takšen mir ne sme biti dosežen na račun temeljnih načel, zapisanih v Ustanovni listini ZN, vključno s spoštovanjem ozemeljske celovitosti. V to vizijo je vredno verjeti in si prizadevati zanjo. Slovenija bo Ukrajini še naprej stala ob strani, dokler ne doseže te vizije pravičnega miru. In vem, da nam bo Ukrajina stala ob strani, če in ko jo bomo potrebovali.