Pred začetkom odprte razprave »Voditeljstvo za mir« v VS OZN je premier dr. Golob v izjavi za medije povedal, da je danes število oboroženih spopadov, ki divjajo po svetu, večje kot kdaj koli prej, VS OZN pa večine od njih še ni uspelo obravnavati. »Zato je Slovenija v času svojega predsedovanja sprožila odprto razpravo o vodenju za mir. Odzvalo se je več kot 90 visokih predstavnikov držav članic, kar jasno ponazarja pomembnost teme, njeno aktualnost in zaupanje držav članic v slovensko predsedstvo,« je povedal premier. Izrazil je ponos, da bo VS OZN sprejel predsedniško izjavo o vodenju za mir in izjavo, ki potrjuje zavezo vseh držav članic, zlasti članic VS, da je OZN edini varuh miru. »Storili bomo vse, kar je v naši moči, da bi v tem smislu okrepili OZN in zlasti VS OZN.«

»Pogosto slišimo kritike, da pri obravnavi različnih konfliktov uporabljamo dvojna merila. Zato v Sloveniji za vse konflikte vedno uporabljamo ista načela, norme in standarde, ne glede na to, ali gre za vojno v Ukrajini, v Gazi, situacijo na Zahodnem bregu ali v Sudanu,« je poudaril premier dr. Golob. Dodal je, da bo zato Slovenija prvič v času našega predsedovanja odprla razpravo o vseh treh najnevarnejših konfliktih, s katerimi se soočamo, hkrati in pod istimi standardi. »Morda se zdi sprejetje predsedniške izjave majhen korak, vendar se vsak maraton začne s prvim korakom,« je povedal premier.

Predsednik vlade dr. Robert Golob je med razpravo o Voditeljstvu za mir imel tudi govor v imenu Slovenije. Povedal je, da Slovenija že od začetka našega članstva v VS OZN opaža postopno, a vztrajno zmanjševanje moči pravil, ki smo jih gradili od druge svetovne vojne naprej. Še več, nesposobnost odločnega odziva na velike konflikte, kot so tisti v Gazi, Ukrajini in Sudanu. To je Slovenijo tudi spodbudilo k oblikovanju dogodka Voditeljstvo za mir.

Premier je govor začel z vojno v Ukrajini, ki je očitna kršitev Ustanovne listine OZN. »Če bomo to agresijo pustili mimo, bomo odprli vrata številnim podobnim vojnam po vsem svetu. V primeru Ukrajine branimo Ustanovno listino, ki predstavlja temelj organizacije,« je povedal premier.

Nadaljeval je z razmerami v Palestini. »Ni dovolj močnih besed, s katerimi bi opisali katastrofo, ki se na zasedenih palestinskih ozemljih odvija že leta, ne le od 7. oktobra lani. Nesprejemljivo je, da kljub vsem grozodejstvom, storjenim palestinskemu ljudstvu, in štirim zadnjim resolucijam, Varnostni svet ni mogel odločno posredovati, da bi ublažil njihovo trpljenje. Prav tako ne osvoboditi talcev.« Dodal je, da se v času, ko sedimo v OZN, na okupiranem Zahodnem bregu in v Vzhodnem Jeruzalemu nasilje in razčlovečenje Palestincev povečujeta. »Vse to nas oddaljuje od rešitve dveh držav z Izraelom in Palestino, ki živita drug ob drugem v miru in varnosti.«

Premier dr. Golob se je v govoru dotaknil tudi vojne v Sudanu, kjer je humanitarna katastrofa, ki jo je povzročil človek. »Znašli smo se na robu še enega genocida v Darfurju in neuspeha naše kolektivne zaveze „Nikoli več“. Humanitarne razmere so izjemno slabe, saj se širijo lakota, pomanjkanje dostopa do osnovne zdravstvene oskrbe in izredno nevarne delovne razmere za humanitarne delavce,« je delaj premier.

»Slovenija si prizadeva biti pošten posrednik, gradnik mostov in soglasja med državami. Naša politika temelji na vrednotah in načelih OZN. Kar smo se zavezali v kampanji za mesto nestalne članice VS OZN, skušamo uresničiti. Prizadevamo si, da bi za vse konflikte uporabljali enake standarde,« je poudaril premier dr. Golob. »Nacionalni interesi se prepogosto postavljajo pred skupne vrednote in načela. Če bi si vsi bolj prizadevali, da bi dali prednost našim skupnim interesom, bi bil svet boljši,« je povedal.

Spomnil je na posledice uspešnega delovanja VS OZN v primeru Liberije, Vzhodnega Timorja in Sierra Leone. Opozoril je, da je bilo lani na svetu ubitih največ civilistov, rekordno število humanitarnih in zdravstvenih delavcev ter novinarjev. »To je popolnoma nesprejemljivo. VS OZN nosi svoj del odgovornosti.«

Opozoril je, da so zaradi polarizacije, pomanjkanja solidarnosti in geopolitične tekmovalnosti med najmočnejšimi članicami, Združeni narodi vse bolj odrinjeni na stranski tir na račun dvostranske ali regionalne diplomacije. Opozoril je, da je ta trend treba obrniti. »Ponovno moramo vzpostaviti zaupanje v OZN. Prizadevati si moramo za vzpostavitev učinkovitega in ustreznega VS OZN, ki bo ustrezal današnjemu svetu. Stalne članice imajo v skladu z Ustanovno listino ZN v zvezi s tem posebno odgovornost,« je povedal.

VS OZN mora svoje pristojnosti izvajati z večjimi ambicijami glede preprečevanja konfliktov in imeti večjo vlogo pri dejavnostih za vzpostavljanje miru, ki vključujejo vse vidike sistema OZN.

Premier dr. Golob je zaključil z besedami, da so načela multilateralizma danes enako pomembna, kot so bila pred 79 leti. »Danes smo se lahko združili okoli predsedniške izjave. Gradimo na teh temeljih in ponovno spodbudimo skupno delo za boljši, miroljubnejši in bolj človeški svet.«

Izjava dr. Roberta Goloba, predsednika Vlade Republike Slovenije, na odprti razpravi Varnostnega sveta Združenih narodov "Voditeljstvo za mir: združeni v spoštovanju Ustanovne listine Združenih narodov iskanju varne prihodnosti", New York, 25. september 2024

Zdaj bom podal izjavo v vlogi predsednika Vlade Republike Slovenije.

Generalnemu sekretarju se zahvaljujem za njegove jasne in pronicljive besede. Zahvaljujem se mu tudi za njegovo služenje človeštvu. V teh težkih časih za organizacijo imate našo močno podporo.

Zahvaljujem se tudi predsednici Mednarodnega odbora Rdečega križa (ICRC) Mirjani Špoljarić Egger in predsednici Ellen Johnson Sirleaf za njun pomembni prispevek k temu dogodku.

Spoštovane ekscelence, spoštovani kolegice in kolegi,

od začetka našega članstva v Varnostnem svetu opažamo postopno, a vztrajno upadanje moči pravil. Popolno nespoštovanje pravil, oblikovanih po drugi svetovni vojni, in nezmožnost odzivanja na velike konflikte, kot so tisti v Gazi, Ukrajini in Sudanu.

Zato smo pripravili dogodek, na katerem danes sodelujete: Voditeljstvo za mir. Mir je ogrožen po vsem svetu. Svet nujno potrebuje vodstvo, da bi spremenil to nevarno smer.

Začel bom z vojno v Ukrajini. V 21. stoletju smo priča konvencionalni vojni agresiji ter vdoru močnejše in vplivnejše sosede v manjšo in na videz šibkejšo. To je očitna kršitev Ustanovne listine Združenih narodov. Če bomo to agresijo dovolili, bomo odprli vrata številnim podobnim vojnam po vsem svetu. V primeru Ukrajine branimo ustanovno listino, ki predstavlja jedro naše organizacije.

Ni dovolj močnih besed, s katerimi bi opisali katastrofo, ki se na zasedenih palestinskih ozemljih odvija že leta, ne le od 7. oktobra. Nesprejemljivo je, da kljub vsem grozodejstvom nad palestinskim ljudstvom in zadnjim štirim resolucijam Varnostni svet ni sposoben odločno posredovati, da bi ublažil njegovo trpljenje. Niti da bi osvobodil talce.

Na okupiranem Zahodnem bregu in v Vzhodnem Jeruzalemu se povečujeta nasilje in razčlovečenje Palestincev. Vse to nas oddaljuje od rešitve dveh držav, kjer bi Izrael in Palestina živela drug ob drugem v miru in varnosti.

Medtem ko danes sedimo tukaj, smo priča temu, kako se ogenj v Gazi spreminja v ognjeni pekel po vsem Bližnjem vzhodu.

Vojna v Sudanu je še ena tragična vojna za oblast. Humanitarna katastrofa, ki jo je povzročil človek, z nepredstavljivim uničenjem in človeškim trpljenjem. Po dvajsetih letih smo spet priča nepopisni grdoti nečloveškosti. Znašli smo se na robu še enega genocida v Darfurju in neuspeha naše skupne zaveze "Nikoli več". Humanitarne razmere so zelo slabe, saj se širi lakota, ni dostopa do osnovne zdravstvene oskrbe, delovne razmere za humanitarne delavce pa so izredno nevarne.

Spoštovani kolegice in kolegi,

Zaskrbljenost in bolečina, ki ju čutimo za civiliste, obsodba kršitev ustanovne listine in mednarodnega humanitarnega prava ne bi smele biti odvisne od naše geografske ali politične bližine konfliktu. Vtis dvojnih standardov škoduje verodostojnosti in ugledu Varnostnega sveta ter prispeva k neupoštevanju njegovih odločitev.

Slovenija si želi biti poštena posrednica, graditeljica mostov in soglasja. Naša politika temelji na vrednotah in načelih. To, čemur smo se zavezali v kampanji za sedež v Varnostnem svetu, poskušamo tudi uresničiti. Prizadevamo si, da bi za vse konflikte uporabljali enake standarde.

Nacionalni interesi vse prepogosto prevladajo nad skupnimi vrednotami in načeli.
Če bi si vsi prizadevali za to, da bi dali prednost našim skupnim interesom, bi bil svet boljši. Svetovna javnost danes od nas želi slišati to zavezo.

Spoštovani kolegice in kolegi,

Varnostni svet ima na voljo več orodij za spopadanje s krizami in konflikti. Vendar jih vse bolj nerad uporablja.

Pretekle zgodbe o uspehu Liberije, Vzhodnega Timorja in Sierre Leone pričajo o učinkovitosti Varnostnega sveta.

Med vojnami na Balkanu je bil ta Varnostni svet pripravljen in sposoben sprejeti resolucijo, ki jo vzpostavila mehanizem odgovornosti prek Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo.

Podobna grozodejstva se dogajajo danes v številnih konfliktih, a žal se zdi sprejetje take resolucije v tem Varnostnem svetu nepredstavljivo.

Ko v Varnostnem svetu primanjkuje enotnosti in odločnosti za ukrepanje, sprte strani to vidijo kot šibkost. V časih oslabljenega obvladovanja konfliktov imajo sprte strani občutek, da lahko nekaznovano kršijo ustanovno listino in mednarodno humanitarno pravo.

Tako lahko pojasnimo, zakaj je v preteklem letu svet zabeležil največje število smrtnih žrtev med civilisti, rekordno število smrti humanitarnih in zdravstvenih delavcev, novinarjev.

To je popolnoma nesprejemljivo. In Varnostni svet nosi svoj del odgovornosti.

Obvladovanje konfliktov se postopoma umika iz Varnostnega sveta zaradi polarizacije, pomanjkanja solidarnosti in geopolitične tekmovalnosti med njegovimi najmočnejšimi članicami. Združeni narodi so vedno bolj potisnjeni na obrobje na račun bilateralne ali regionalne diplomacije. Ta trend je treba obrniti.

Te razmere zahtevajo samorefleksijo Varnostnega sveta in članic Združenih narodov v prihodnosti. Povrniti moramo zaupanje v Združene narode. Prizadevati si moramo, da oblikujemo učinkovit in relevanten Varnostni svet. Varnostni svet, ki bo ustrezal današnjemu svetu. Stalne članice imajo v skladu z Ustanovno listino Združenih narodov pri tem posebno odgovornost.

Sprejeti moramo novo zavezo k spoštovanju ustanovne listine, da znova vzpostavimo enotnost Varnostnega sveta, pri čemer bomo globalne interese postavili na prvo mesto, razmislili o vseh orodjih, ki so na voljo, in uporabili tista, ki bodo najbolj učinkovita, ter spremljati izvajanje naših resolucij, da zagotovimo njihovo spoštovanje.

Varnostni svet mora biti bolj ambiciozen pri uveljavljanju svoje moči za preprečevanje konfliktov in prevzeti večjo vlogo v dejavnostih za vzpostavljanje miru, ki vključujejo vse vidike sistema Združenih narodov.

Regionalne organizacije vedno pogosteje prevzemajo pobudo pri iskanju rešitev za svoje težave. Krepitev sodelovanja z njimi za Varnostni svet odpira nove načine reševanja kriz.

Naj zaključim z besedami: načela multilateralizma – ideja, da morajo narodi sodelovati, da ohranijo mir – so danes tako pomembna, kot so bila pred 79 leti.

Danes nam je uspelo doseči soglasje glede izjave predsedstva. Zato gradimo na teh temeljih in vnesimo novo energijo v naše skupno delo za boljši, mirnejši in bolj človeški svet.

Veselim se, da bom lahko pozorno prisluhnil pogledom, predlogom in nasvetom vseh vas.

Hvala.