Izjavo o stopnji usklajenosti predloga novega plačnega zakona so podpisali v imenu Vlade minister za finance in vodja vladne pogajalske skupine Klemen Boštjančič in minister za javno upravo in namestnik vodje vladne pogajalske skupine mag. Franc Props ter reprezentativni sindikati javnega sektorja. Uskladitev skoraj celotnega besedila predloga novega plačnega zakona je rezultat intenzivnega pogajalskega procesa in konstruktivnega dialoga, upoštevaje tudi nadaljnje aktivnosti, ki bodo potrebne za implementacijo novega plačnega sistema.

Podpis izjave izhaja iz prejšnjih dogovorov, kjer sta se vladna in sindikalna stran zavezali, da bo o temeljnih vprašanjih plačnega sistema doseženo soglasje med obema stranema ter bosta med srečanji delovne skupine za usklajevanje osnutka besedila Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju pripravili predlog novega plačnega zakona, pa tudi izjavo o stopnji usklajenosti besedila členov tega zakona.

Postopkovnik so podpisali ministra Boštjančič in mag. Props ter vodja pogajalske skupine Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj in vodja pogajalske skupine reprezentativnih sindikatov javnega sektorja Jakob Počivavšek. Omenjeni dokument opredeljuje nadaljnje potrebne korake, da se plačna reforma uveljavi s 1. januarjem 2025, in sicer parafiranje Kolektivne pogodbe za javni sektor ter kolektivne pogodbe dejavnosti in poklicev, ki ju morata obe strani parafirati v oktobru letošnjega leta, čemur sledi še podpis vlade in reprezentativnih sindikatov javnega sektorja v novembru 2024.

Postopkovnik navaja tudi parafiranje krovnega dogovora o prenovi sistema plač v javnem sektorju in odpravi plačnih nesorazmerij, ki ga sklene Vlada in reprezentativni sindikati javnega sektorja, prav tako v novembru 2024. Krovni dogovor bo med drugim vseboval zaveze glede zagotavljanja sredstev za realizacijo prenove sistema plač in odprave plačnih nesorazmerij v javnem sektorju, glede določitve kriterijev za delovno uspešnost, priprave metodologije za vrednotenje delovnih mest, roke za pripravo opisa del in nalog posameznih delovnih mest. Ob tem je dogovorjeno tudi povišanje regresa za javne uslužbence, ki bo v letu 2025 za 5 odstotkov višji od minimalne plače, v letu 2026 pa za 10 odstotkov višji od minimalne plače. Izplačilo regresa za obe navedeni prihodnji leti bo pri plači za mesec februar (to je v mesecu marcu).

Podpis omenjenih dokumentov ter s tem doseženo soglasje med Vlado in predstavniki reprezentativnih sindikatov je pomembna faza v nizu nadaljnjih aktivnosti na poti do uveljavitve plačne reforme s 1. januarjem 2025, kjer bo uresničena zaveza, da noben javni uslužbenec ob vstopu v nov plačni sistem in tudi vnaprej ne bo imel osnovne plače, ki bi bila nižja od minimalne, so se v izjavi, ki je sledila podpisu, strinjali zgoraj navedeni podpisniki.

Minister Boštjančič se je najprej vsem partnerjem in sodelavcem, ki so aktivno vključeni v pogajalski proces, zahvalil za konstruktivno sodelovanje in ves trud, ki ga vlagajo v oblikovanje novega plačnega sistema v javnem sektorju – saj gre za največjo prenovo plačnega sistema v javnem sektorju v zadnjih 15 letih. »Navkljub kompleksnim pogajanjem in usklajevanjem nas je vodila iskrena želja po celovitem dogovoru, saj prenova plačnega sistema pomeni po eni strani boljši položaj vseh javnih uslužbencev in na drugi strani odgovarja na izzive javnega sektorja v prihodnje.«

Zadovoljstvo z doseženim soglasjem je podkrepil z zavezo aktualne vlade, da mora ureditev enotnega plačnega sistema v javnem sektorju v Sloveniji potekati z roko v roki in v dialogu s sindikati.

Minister mag. Props je ob tem dodal, da današnji podpis predstavlja temelj ustvarjanja modernega in učinkovitega javnega sektorja, ki bo privlačen tudi za prihodnje generacije zaposlenih. »Reforma plačnega sistema v javnem sektorju tako ni zgolj tehnična sprememba zakona, temveč strateški premik k bolj dinamičnemu in prilagodljivemu sistemu, ki bo dolgoročno izboljšal delovne pogoje v javnem sektorju ter prispeval k večji učinkovitosti in zadovoljstvu zaposlenih«. Hkrati pa je tudi sam izrazil zahvalo vsem pogajalcem, vladnim in sindikalnim, ter zaželel še nadaljnjo zagnanost pri naslednjih korakih do končne uveljavitve plačne reforme.

Tako ministra kot vodji pogajalske skupine Konfederacije sindikatov javnega sektorja in pogajalske skupine reprezentativnih sindikatov javnega sektorja so se strinjali, da so z današnjim podpisom postavljeni temelji novega plačnega sistema v javnem sektorju.

Vodja pogajalske skupine Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štukelj je ob tem navedel v predlogu zakona dosežene izboljšave, med njimi pa izpostavil prav prevedbo plačnih razredov delovnih mest najslabše plačanih zaposlenih v javnem sektorju, ki bodo v sklopu prenove prvi, deležni občutnega izboljšanja plač. »Pogajanja, ki so trajala dve leti, so nesporen dokaz o delujočem socialnem partnerstvu. Javni uslužbenci so preko sindikalnih zastopnikov vsebinsko vplivali na oblikovanje pogojev dela v javnem sektorju, iz česar izhaja, da konstruktivni socialni dialog prispeva k utrditvi socialnega partnerstva v Sloveniji,« je še dejal Štrukelj.

»Z zadovoljstvom lahko ugotavljamo, da današnji podpis izjave, ki jo je podpisala večina predstavnikov reprezentativnih sindikatov, potrjuje to, da smo uspeli zelo raznolike interese in položaje različnih delov javnega sektorja postaviti na skupni imenovalec,« je današnji dogodek pospremil vodja pogajalske skupine reprezentativnih sindikatov javnega sektorja Jakob Počivavšek.

Ob tem naj spomnimo tudi na pretekla povišanja plač zaposlenim v javnem sektorju, ki so prav tako rezultat dogovora s sindikati. Plače v javnem sektorju so se namreč v dveh letih uskladile že trikrat, in sicer 1. oktobra 2022 za 4,5 odstotka, 1. aprila 2023 so vsi javni uslužbenci pridobili dodatno en plačni razred, kar predstavlja dvig za 4 odstotke, 1. junija 2024 pa se je vrednost vseh plačnih razredov uskladila za 3,36 odstotka.