Vlada je potrdila predlog sprememb državnega proračuna za leto 2025 in predlog državnega proračuna za leto 2026 skupaj s spremljajočimi proračunskimi dokumenti. Proračuna sledita srednjeročnemu fiskalno-strukturnemu načrtu države, v ospredju pa bodo med drugim ukrepi za krepitev razvoja gospodarstva, zdravstva, inovacij in stanovanjske politike. Vlada je pri pripravi proračunov upoštevala osnutek Srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta Republike Slovenije 2025-2028, jesensko gospodarsko napoved Urada Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj ter predvideno izvajanje Načrta za okrevanje in odpornost, evropske kohezijske politike v okviru večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 ter drugih EU vsebin. Poleg ukrepov za odpravo posledic lanskih poplav bodo v ospredju ukrepi za krepitev razvoja slovenskega gospodarstva, zdravstva, znanja, inovacij in stanovanjske ter podnebne politike, podprti z že omenjenimi evropskimi viri.

Za leto 2025 so prihodki načrtovani v višini 15,2 milijarde evrov, odhodki pa v višini 17,1 milijarde evrov. Prihodki so v primerjavi z lani sprejetim proračunom za leto 2025 višji za 4,6 odstotka, odhodki pa za osem odstotkov. Proračunski primanjkljaj je načrtovan v višini 1,9 milijarde evrov oziroma 2,6 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).

Za leto 2026 so prihodki načrtovani  v višini 15,9 milijarde evrov, odhodki pa v višini 17,1 milijarde evrov. Proračunski primanjkljaj naj bi se tako po načrtih v primerjavi z letom 2025 znižal, in sicer naj bi znašal 1,2 milijarde evrov oziroma 1,6 odstotka BDP.

Vlada je potrdila tudi predlog Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2025 in 2026, ki vključuje 5,2-odstotno uskladitev olajšav in lestvice za odmero dohodnine za leto 2025, o čemer so predstavniki delodajalcev, sindikatov in vlade prejšnji teden dosegli soglasni dogovor. Na podlagi uskladitve se bodo zaposlenim prihodnje leto zvišale neto plače. Letni dodatek za upokojence bo tudi prihodnje leto izplačan v različnih zneskih, in sicer v petih višinah od 155 evrov do 465 evrov. Predlog zakona določa tudi povprečnino za občine za leti 2025 in 2026. Ker pogovori še potekajo in dogovor o višini povprečnine z združenji občin še ni sklenjen, se bo končni znesek določil v postopku sprejemanja zakona o izvrševanju proračuna v državnem zboru, tako kot vsako leto. V predlogu zakona je sicer trenutno določena povprečnina 725 evrov za obe leti, kar je znesek iz lani podpisanega dogovora z občinami.

Vlada sprejela predlog Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju (ZSTSPJS). Predlog zakona pomeni prelomnico v izboljšanju ureditve plačnega sistema v javnem sektorju v Sloveniji. Predlog zakona, katerega sestavni del bo tudi nova plačna lestvica in način prevedbe plačnih razredov obstoječih delovnih mest in nazivov v novo plačno lestvico, prinaša številne pomembne izboljšave, s tem pa tudi strateški premik k bolj dinamičnemu in prilagodljivemu in javnofinančno vzdržnemu sistemu, ki bo dolgoročno izboljšal delovne pogoje v javnem sektorju ter prispeval k večji učinkovitosti in motiviranosti zaposlenih.

Ključni del predloga zakona je nova plačna lestvica, ki določa 67 plačnih razredov, razpon med plačnimi razredi, ki se določijo v nominalni vrednosti, pa znaša tri odstotke. Prvi plačni razred se določi v višini vrednosti minimalne plače za leto 2024. Sistem rasti plač v javnem sektorju bo prilagojen inflaciji in prvič v zgodovini sistemsko urejen. Vrednost plačnih razredov se usklajuje enkrat letno, višina uskladitve vrednosti plačnih razredov plačne lestvice se dogovori v pogajanjih, ki se zaključijo do 1. aprila posameznega leta; oziroma se vrednosti plačnih razredov uskladijo v višini 80 odstotkov rasti cen življenjskih potrebščin, če dogovor do 1. aprila ni sklenjen. Plače se bodo postopoma dvigovale tako, da bodo višjih plač najprej deležni najslabše plačani javni uslužbenci, pri tem pa noben javni uslužbenec ob vstopu v nov plačni sistem in tudi vnaprej ne bo imel osnovne plače, ki bi bila nižja od minimalne. Prehod na novo plačno lestvico bo od 1. januarja 2025 do 1. januarja 2028, in sicer v šestih obrokih, upoštevaje javnofinančni okvir. Med številnimi izboljšavami nov plačni zakon prinaša večjo fleksibilnost pri določanju višine plače za zaposlene z ustreznimi izkušnjami, posebnimi znanji in kompetencami. Predlog zakona zasleduje bolj stimulativno nagrajevanje uspešnih in bolj obremenjenih uslužbencev. Zakon opredeljuje združitev redne delovne uspešnosti in delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela, kar predstavlja administrativno razbremenitev in poenostavitev sistema, pa tudi bolj transparentno možnost variabilnega nagrajevanja, ki hkrati preprečuje možnost dvojnega plačila iz istega naslova. S predlogom zakona se tudi v celoti uresničuje odločba Ustavnega sodišča št. U-I-772/21-37 z dne 1. junija 2023, ki se nanaša na neustavnost sodniških plač. V povezavi z usklajevanjem vrednosti plačnih razredov plačne lestvice se bodo najprej uskladile plače javnih uslužbencev. Vlada se je danes odločila, da predlaga Državnemu zboru, da funkcionarji Vlade, funkcionarji državnega zbora in funkcionarji državnega sveta pridobijo pravico do izplačila višje plače šele ob začetku novega mandata tega organa. Plače ostalih funkcionarjev, tudi pravosodnih, pa se bodo po predlogu vlade usklajevale postopoma, podobno kot pri javnih uslužbencih.

Predlog novele Zakona o sistemu jamstva za vloge zvišuje ciljno raven sklada za jamstvo vlog oziroma obsega sredstev, s katerimi mora sklad razpolagati do konca leta 2030. V Sloveniji je vzpostavljen sistem jamstva za vloge, katerega članice so vse banke in hranilnice s sedežem v Sloveniji, pod določenimi pogoji pa tudi banke tretjih držav, ki so pridobile dovoljenje za ustanovitev podružnice v Sloveniji. Znesek kritja za vloge posameznega vlagatelja pri eni banki je do 100.000 evrov, izjemoma pa je izplačilo jamstva lahko tudi višje od navedenega zneska. Sredstva za izplačilo jamstva za vloge ob propadu banke ali hranilnice se zagotovijo iz sklada za jamstvo vlog, ki ga upravlja Banka Slovenije. S predlagano novelo zvišujemo ciljno raven sklada, ki mora biti dosežena do 31. decembra 2030, in sicer s sedanjih 0,8 odstotka na 1,5 odstotka vsote vseh zajamčenih vlog v Sloveniji. Poleg tega bo za zagotovitev sredstev za izplačilo jamstva za vloge v primeru stečaja banke ali hranilnice možno uporabiti tudi sredstva sklada, ustanovljenega na podlagi Zakona o organu in skladu za reševanje bank, katerega nadaljnje delovanje bo urejeno v noveli Zakona o reševanju in prisilnem prenehanju bank, ki jo je vlada potrdila prejšnji teden in poslala v zakonodajni postopek. To bo pomembno zmanjšalo tveganje, da v primeru stečaja banke ali hranilnice ne bi bilo mogoče v zakonitem roku zagotoviti sredstev za izplačilo jamstva za vloge, kar je ključno za ohranitev zaupanja javnosti v stabilnost in trdnost bančnega sistema.