V zakonu so urejeni skupni temelji, ki bodo veljali za celoten javni sektor, prav tako pa zakon določa urejanje specifik znotraj petih plačnih stebrov. V okviru plačnih stebrov se zasleduje načelo enakega plačila za delo na primerljivih delovnih mestih, nazivih in funkcijah in se vodijo pogajanja in usklajevanja o načinu uvrščanja delovnih mest in nazivov v plače razrede, o merilih in kriterijih za delovno uspešnost in drugih specifikah v posameznem plačnem stebru.

Ključni del predloga zakona je nova plačna lestvica, ki določa 67 plačnih razredov, razpon med plačnimi razredi pa namesto trenutnih 4 odstotkov znaša 3 odstotke. Plačni razredi se določijo v nominalni vrednosti. Prvi plačni razred se določi v višini vrednosti minimalne plače za leto 2024. Glede na novo plačno lestvico se izvede prevedba plače iz plačnih razredov na nove plačne razrede po novi plačni lestvici. Vrednost plačnih razredov se usklajuje enkrat letno, način usklajevanja pa je določen z zakonom. Višina uskladitve vrednosti plačnih razredov plačne lestvice se dogovori v pogajanjih, ki se zaključijo do 1. aprila posameznega leta; oziroma se vrednosti plačnih razredov uskladijo v višini 80 odstotkov rasti cen življenjskih potrebščin, če dogovor do 1. aprila ni sklenjen.

S prevedbo iz sedanje na novo plačno lestvico se odpravlja problem velikega števila delovnih mest, katerih izhodiščna plača je nižja od minimalne plače, in problem enakega plačila javnih uslužbencev, katerih osnovna plača je pod višino minimalne plače ne glede na to, da so uvrščeni v različne plačne razrede. Predlog zakona vsebuje tudi varovalko, ki zagotavlja, da ob vstopu v nov plačni sistem in tudi v naprej, noben javni uslužbenec ne bo imel osnovne plače, ki bi bila nižja od minimalne plače. Navedeno se zagotovi na način, da se v primeru, da bi bil javni uslužbenec uvrščen v plačni razred, katerega vrednost je nižja od minimalne plače, javnega uslužbenca uvrsti v prvi plačni razred, katerega vrednost je višja od minimalne plače in ki ga je sicer mogoče doseči z napredovanjem.

Način prevedbe v plačne razrede po novi plačni lestvici pomeni tudi višje osnovne plače na začetku delovne kariere, kar bo stimulativno zlasti za mlade, ki šele vstopajo na trg dela. V zakonu se spreminjajo tudi kriteriji starosti za letni dopust, in sicer na način, da se javnemu uslužbencu, ki je dopolnil 55 let, letni dopust poveča za 5 dni, v trenutni zakonski ureditvi pa je omenjeni kriterij pri dopolnitvi 50 let.

V predlog zakona je vključeno tudi določilo, ki preprečuje pretirani realni padec plač. Če bo zakon uveljavljen, potem se bo vrednost plačnih razredov plačne lestvice usklajevala letno, in sicer najmanj v višini 80 odstotkov inflacije. V primeru, če pride do dogovora med socialnimi partnerji o višji uskladitvi, potem bo veljala dogovorjena višja uskladitev, v nasprotnem primeru pa nastopi zakonsko določen avtomatizem, torej uskladitev v višini 80 odstotkov inflacije.

Predlog zakona spreminja tudi ureditev napredovanja v višji plačni razred javnih uslužbencev. Ocen delovne uspešnosti, ki je bila do sedaj pogoj za napredovanje v višji plačni razred, nova ureditev ne pozna več. Praviloma bodo javni uslužbenci napredovali za en plačni razred po poteku določenega časovnega obdobja (od dveh do štirih let), zgolj omejeno število javnih uslužbencev (10 odstotkov) pa bo lahko (pospešeno) napredovalo za dva plačna razreda na podlagi zakonsko določenih kriterijev. Zmanjšanje razlike med plačnimi razredi plačne lestvice iz 4 na 3 odstotke ob uvajanju napredovanja praviloma izključno za en plačni razred naj bi dolgoročno prispevalo k počasnejši rasti mase plač v javnem sektorju.

Prav tako je opredeljena združitev redne delovne uspešnosti in delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela, kar predstavlja administrativno razbremenitev in poenostavitev sistema. Z združitvijo obeh vrst delovne uspešnosti gre tudi za bolj jasno in transparentno možnost variabilnega nagrajevanja, ki tudi preprečuje možnost dvojnega plačila iz istega naslova. Povišuje se tudi višina dela plače za delovno uspešnost, ko gre za opravljanje rednih nalog, in sicer na 30 odstotkov osnovne plače javnih uslužbencev mesečno (veljavna ureditev določa do 20 odstotkov), s čimer se daje še večja teža povezanosti med plačilom za delo in rezultati dela. Poleg navedenega lahko delodajalci še vedno namenijo za izplačilo delovne uspešnosti tudi prihranke iz sredstev za plače in projektna sredstva.

Predlog zakona prinaša tudi večjo bo fleksibilnost pri določanju višine plače za zaposlene z ustreznimi izkušnjami, posebnimi znanji in kompetencami. Nadrejenim se bo zaradi višjega obsega sredstev, namenjenih za variabilno nagrajevanje, omogočilo večje možnosti za nagrajevanje nadpovprečno uspešnih javnih uslužbencev, saj predlog zakona zasleduje bolj stimulativno nagrajevanje uspešnih in bolj obremenjenih uslužbencev. Dodatno so omogočene tudi višje uvrstitve javnega uslužbenca ob zaposlitvi v javnem sektorju (do 10 razredov), kar sledi lažjemu pridobivanju kadra za zaposlitev v javnem sektorju kot tudi ohranjanju že zaposlenih javnih uslužbencev.

Predlog zakona vsebuje tudi novo ureditev sklepanja in veljavnosti Kolektivne pogodbe za javni sektor, ki predstavlja realizacijo odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-249/10-27 z dne 15. 3. 2012, s katero je bila ugotovljena neustavnost določb Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS), ki so urejale način sklepanja ter pogoje za veljavnost kolektivne pogodbe za javni sektor in njenih sprememb in dopolnitev.

S predlogom zakona se tudi v celoti uresničuje odločba Ustavnega sodišča št. U-I-772/21-37 z dne 1. junija 2023, ki se nanaša na neustavnost sodniških plač.

V povezavi z usklajevanjem vrednosti plačnih razredov plačne lestvice se bodo najprej uskladile plače javnih uslužbencev. Vlada se je danes odločila, da predlaga Državnemu zboru, da funkcionarji Vlade Republike Slovenije, funkcionarji Državnega zbora in funkcionarji Državnega sveta pridobijo pravico do izplačila višje plače šele ob začetku novega mandata tega organa. Plače ostalih funkcionarjev, tudi pravosodnih, pa se bodo po predlogu vlade usklajevale postopoma, podobno kot pri javnih uslužbencih.

Zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.