V EU  vsako leto zavržemo skoraj 59 milijonov ton hrane (131 kg na prebivalca), katere tržna vrednost je ocenjena na 132 milijard evrov. Več kot polovico odpadne hrane (53 odstotkov)  zavržemo v gospodinjstvih, sledita pa sektorja predelave in proizvodnje (20 odstotkov). Predlog Evropske komisije je, naj države članice do leta 2030 za 10 odstotkov zmanjšajo količino odpadne hrane v predelavi in proizvodnji ter za 30 odstotkov (na prebivalca) skupaj v maloprodaji in potrošnji (restavracije, prehrambene storitve in gospodinjstva).

V Sloveniji je leta 2022 nastalo nekaj manj kot 151.000 ton odpadne hrane. 40 odstotkov te količine je bilo užitne, preostanek pa so obsegali neužitni deli, kot so kosti in koščice, olupki ter jajčne in druge lupine oz. luščine. Prebivalec Slovenije je v povprečju zavrgel kar 72 kg hrane. 

Skoraj polovica (47 odstotkov) vse odpadne hrane v Sloveniji je v letu 2022 izvirala iz gospodinjstev, več kot tretjina (37 odstotkov) iz gostinstva in drugih dejavnosti, kjer strežejo hrano (vrtci, šole, bolnišnice, domovi za starejše), skoraj desetina (9 odstotkov) iz distribucije in trgovin z živili zaradi poškodb pri transportu, nepravilnega skladiščenja ali pretečenega roka uporabe. Manj kot desetina (7 odstotkov) odpadne hrane je nastala pri sami proizvodnji hrane, kamor vključujemo tudi primarno proizvodnjo (vir: SURS).

V Sloveniji  večino odpadne hrane, ki jo zberejo zbiralci bioloških odpadkov iz gospodinjstev in dejavnosti, predelajo aerobno v kompostarnah in anaerobno v bioplinarnah.

Odpadno hrano, ki jo zberejo skupaj z mešanimi komunalnimi odpadki, v regijskih centrih pred odlaganjem biološko stabilizirajo v obratih za mehansko-biološko obdelavo mešanih komunalnih odpadkov. Najmanjši delež celotne količine  obdelajo na druge načine (na primer sežig, ponovno rafiniranje olja in drugi postopki biološke predelave). Vsi našteti procesi seveda ponovno zahtevajo izrabo energije in drugih zemeljskih virov. (vir: SURS).

Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo  bo v okviru projekta CARE4CLIMATE do konca leta 2026 izvajalo več različnih aktivnosti v zvezi z ozaveščanjem o zmanjševanju in preprečevanju nastajanja odpadne hrane z glavnim ciljem - zmanjšanje količin odpadne hrane v Sloveniji za 30 odstotkov.

S sortirno analizo bioloških odpadkov s poudarkom na določanju količine odpadne hrane ter pri kuhinjskih dnevnikih odpadne hrane v gospodinjstvu bodo pridobili podatke o količinah odpadne hrane v Sloveniji, in sicer že drugič v času trajanja projekta. Po koncu analize bodo  pripravili   primerjavo med prvimi in drugimi rezultati. Pripravljajo  tudi druge ozaveščevalne kampanje, že v letošnjem letu bo potekalo šolsko tekmovanje Stran pa ne bomo metal'! V okviru Evropskega tedna zmanjševanja odpadkov, ki letos poteka prav na temo odpadne hrane, bo potekala tudi okrogla miza in strokovno srečanje   Pripravili bodo smernice za informiranje in ozaveščanje o zmanjševanju in preprečevanju odpadne hrane za vrtce, bolnišnice, osnovne šole in domove za starejše ter delavnice za občine in ponudnike javnih storitev o metodologiji za analizo odpadne hrane in delavnice za različne deležnike v prehranski verigi na temo preprečevanja nastajanja odpadne hrane.