Premier je uvodoma spomnil na pred nekaj dnevi sprejeti Pakt za prihodnost, ki v teh časih vojn, podnebnih katastrof, vse večje neenakosti in vse večje polarizacije pomeni redek utrinek enotnosti. Varnostni svet pa je enotno sprejel predsedniško izjavo, kar je premier označil za dober začetek, ki lahko predstavlja spodbudo svetovni skupnosti za boljši, miroljubnejši in bolj človeški svet.

Premier dr. Golob je izrazil polno podporo in izjemno spoštovanje generalnemu sekretarju Antóniu Guterresu. Opozoril pa je, da se Varnostni svet ne more učinkovito odzvati na velike konflikte, kot so Gaza, Ukrajina ali Sudan.

Pri tem je premier dr. Golob opozoril na odgovornost stalnih članic Varnostnega sveta. »Z zlorabo pravice veta in postavljanjem nacionalnih interesov v ospredje so dejansko onemogočili delovanje VS OZN. Na prvo mesto bi morali postaviti naše skupne interese. In svet bi bil boljši,« je povedal premier in opozoril na agresijo v Ukrajini, vojno v Gazi, razmere na Zahodnem bregu in v vzhodnem Jeruzalemu, Libanonu in na humanitarno katastrofo v Sudanu.

Dotaknil se je tudi reforme Varnostnega sveta. »Izkušnje v Varnostnem svetu so nam dale potrditev, da je treba Varnostni svet reformirati. Nujno potrebujemo takšen Varnostni svet, ki bo resnično predstavljal mednarodno skupnost in bo ustrezal današnjemu svetu. Zagotoviti moramo pravično razdelitev sedežev,« je povedal premier in dodal: »Svet potrebuje močnejše glasove regij, ki so bile doslej premalo zastopane, kot je afriška celina.«

Premier dr. Golob je v govoru pohvalil delo humanitarnih delavcev, ki so na terenu, v oboroženih spopadih, med civilisti in predstavljajo obraz Združenih narodov. »Zaradi krčenja spoštovanja mednarodnega humanitarnega prava je njihovo delo veliko težje. Konflikt v Gazi pa je bil v tem pogledu prelomnica. V Gazi humanitarni delavci niso le priložnostne kolateralne žrtve. Zdi se, da so postali namerna vojaška tarča,« je dodal premier.

V govoru je premier spregovoril tudi o podnebnih spremembah. »Ekstremni vremenski pojavi povečujejo tveganja, povezana z vodo, po vsem svetu. Ta izziv zahteva globalni in skupni odziv. Rešitve obstajajo, vendar niso enako dostopne vsem,« je opozoril. »Ko so lani katastrofalne poplave opustošile mojo domovino, smo začeli razvijati napredno digitalno rešitev, ki povezuje opazovanje zemlje s pomočjo superračunalnika in umetno inteligenco. Ko bo sistem vzpostavljen, nam bo pomagal pri predvidevanju poplav in suše ter izboljšati našo odpornost. To rešitev smo pripravljeni deliti po vsem svetu,« je povedal premier.

Zato je pozval k oblikovanju globalnega partnerstva v okviru sistema zgodnjega opozarjanja. »Partnerstvo bi okrepilo našo skupno pripravljenost in zagotovilo, da bodo vsi na zemlji zaščiteni pred nevarnimi vodnimi ali podnebnimi dogodki s sistemi zgodnjega opozarjanja, ki rešujejo življenja. Slovenija se je odločila prevzeti pobudo in skupaj z regionalno skupino držav smo ustanovili Globalno zavezništvo za zaščito vode pred oboroženimi spopadi. Takšna globalna partnerstva so nujno potrebna za zaščito človekove pravice do vode za vse,« je povedal predsednik vlade.

V zaključnem delu je v govoru izpostavil skrb za človečnost. Poudaril je skrb za dostojanstveno staranje po vsem svetu in dodal, da svet ne bi smel odlašati z obravnavo glavnih vprašanj, povezanih z enakostjo spolov, vključno s prihodnjim razvojem in izvajanjem agende o ženskah, miru in varnosti. »Združeni narodi bi morali biti zgled, ko gre za polno, enakopravno in pomembno vlogo in vodenje žensk v naših družbah,« je povedal premier dr. Golob. »Generalno skupščino so v vsej njeni zgodovini vodile le štiri ženske. Nikoli nismo imeli generalne sekretarke OZN. Prišel je čas, da se enakost spolov odrazi na najvišjih vodstvenih položajih organizacije.«

Poudaril je, da so v času krize otroci vedno najbolj ranljivi. »Današnji svet je vse bolj sovražen do otrokovih pravic. Več otrok kot kdaj koli prej doživlja nasilje v vseh okoljih, mnogi so izgubili življenje, so prisilno razseljeni, izpostavljeni najbolj travmatičnim izkušnjam, zaprti, nimajo možnosti izobraževanja in zdravstvenega varstva, se soočajo s skrajno revščino in socialno izključenostjo,« je povedal premier. Kot primer izjemnega trpljenja otrok je navedel Gazo in dodal, da Slovenija ponuja konkretno pomoč s fundacijo Pustimo jim sanje, ki se ukvarja z rehabilitacijo otrok iz Gaze.

»Gre za izjemno plemenit in human projekt, ki se je začel pred leti in je pomagal že več sto otrokom iz Gaze, ki so prišli na rehabilitacijo v Slovenijo, in bo pomagal še naprej. Žal so bili nekateri od teh otrok že žrtve nedavne agresije na Gazo,« je povedal.

Delil je zgodbo dveh mladih deklic Sare in Rande iz Palestine, s katero se je na začetku tega tedna seznanil na dogodku organizacije Save the children. Kljub uničenju, razčlovečenju in strahu v njunih zgodbah ni bilo ne jeze ne sovraštva. Imata le ogromno željo, da bi živeli normalno, dostojno življenje.

»Danes izpolnjujem obljubo, ki sem jima jo dal, in prinašam njuno zgodbo v Generalno skupščino. Le z enotnim pozivom k miru in proti vojni lahko zagotovimo, da Sara in Rand ter vsi drugi otroci v Palestini in po svetu ne bodo med tisoči pogrešanih otrok pod okupacijo,« je povedal.

»Izraelski vladi želim jasno in glasno povedati. Prenehajte s prelivanjem krvi. Ustavite trpljenje. Vrnite talce domov in končajte okupacijo. Gospod Netanjahu, takoj ustavite to vojno!« je bil odločen predsednik vlade dr. Golob.