Tudi za Evropo bo oskrba z zemeljskim plinom zadostna in zanesljiva, kljub nekaterim realnim tveganjem, kot sta zaključek dobave ruskega plina preko Ukrajine in posledično večja občutljivost na katerikoli incident pri dobavi plina v Evropsko unijo.

Dobavitelji v Sloveniji so na poizvedbo Ministrstva za okolje, podnebje in energijo potrdili pripravljenost na letošnjo zimo in ne pričakujejo večjih težav pri oskrbi z zemeljskim plinom. Ključno za regijo bo delovanje avstrijske borze za trgovanje s plinom po prekinitvi dobave preko Ukrajine ter razpršene dobavne poti. Slovenija je v letošnjem letu podaljšala pogodbeno sodelovanje za dobavo zemeljskega plina iz Alžirije, poleti pa je podpisala sodelovanje še z Azerbajdžanom. Minister Kumer je ob tem poudaril: »Slovenija bo letošnjo zimo z vidika preskrbe zemeljskega plina pričakala zelo dobro pripravljena in smo lahko popolnoma mirni. Imamo še bolj zanesljivo oskrbo, kot smo jo imeli pred krizo, predvsem po zaslugi diverzifikacije poti zemeljskega plina v Slovenijo.«

Evropski plinski trg in infrastruktura

Plinski trg v EU je v ceno že vključil tveganje v zvezi s prekinitvijo tranzita preko Ukrajine, cene so stabilne na nekoliko višjem nivoju kot pred krizo. Infrastruktura je v večjem delu dopolnjena in tehnično omogoča transport plina v vzhodne regije po prekinitvi tranzita. Verjetnost za nekolikšen dvig cene na avstrijski borzi sicer obstaja, velikost pa bo odvisna od realnih dobav v regijo in od morebitnih drugih incidentov to zimo. V primeru izpraznitve skladišč bi lahko prišlo do določenih težav pri prenosu plina čez EU za polnjenje skladišč in s tem povišanja cene tudi po obdobju zime.

Skladišča plina

Skladišča so v EU pomemben element prilagodljivosti pri oskrbi s plinom pozimi, še posebej po odmiku od ruskega plina (ki je omogočal precej fleksibilno dobavo), kar predstavlja enega ključnih elementov zanesljivosti oskrbe. Skladišča so letos zelo polna (94 odstotkov) predvsem zaradi toplega vremena pozimi. V primeru hude zime ali problemov na dobavnih poteh pozimi, se sicer lahko hitro praznijo, kar bi predstavljalo težavo predvsem pri polnjenju in oskrbi s plinom za naslednjo zimo.

Dobavne poti  

Z odmikom od ruskega plina so si države in dobavitelji zagotovili druge vire plina z drugačnimi značilnostmi in tveganji. Predvsem ni več toliko prostih zmogljivosti kot nekoč in je zato občutljivost na izpad večja. Zaenkrat je plina dovolj in predvsem na segmentu utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) se bo le ta dopolnila z letoma 2026/27, ko bodo dograjene dobavne zmogljivosti na virih in na LNG terminalih v EU.

Poraba plina  

Scenariji oskrbe (ENTSOG in JRC) kažejo na nujnost zmanjšanja porabe za 15 odstotkov, če želimo ob mrzli zimi zagotoviti zanesljivo oskrbo s plinom to in naslednjo zimo. Kombinacija mrzle zime in težav na dobavnih poteh bi pomenila potrebo po omejevanju dobave, vendar ne v obsegu, ko bi bili prizadeti tudi zaščiteni odjemalci.

Krizna stopnja po Uredbi EU

Nekaj držav članic EU ima še vedno razglašeno prvo stopnjo zgodnjega opozarjanja na krizno situacijo. Slovenija jo je razglasila poleti 2022, a trenutne razmere dopuščajo, da bomo v naslednjih mesecih preučili možnost njenega preklica. »To bi bil zelo močan signal, da ima Slovenija sredi zime zagotovljeno eno najmočnejših in zanesljivih oskrb zemeljskega plina,« je še poudaril minister.