»Odnos do starejših je ogledalo družbe. Odnos do starejših, samega staranja, medgeneracijskega sodelovanja in vključevanja, napoveduje prihodnost svetu in družbi. V tej grobi kapitalistični ureditvi, ki nam glasno diha za ovratnik na vsakem koraku, si je izključno mladost vzela mesto na piedestalu: v medijih, na družbenih omrežjih, v oglasih, v celotnem javnem prostoru. 

Prav je, da mladi dobijo svoje mesto in prepoznanje, da cvetijo drznost, inovacije in novitete. Prav pa je tudi, da kot družba prepoznamo odgovornost, izkušnje, modrost, znanje in veščine, ki jih v rokavu nosi starost - koti enakovredne in nujne sestavine novega sveta. Večkrat rečemo, da je za preživetje družbe pomemben spoštljiv odnos do preteklosti. In takrat navadno pogledamo ljudi iz tretjega življenjskega obdobja. Kot da je doprinos starejših v družbi stvar preteklosti, kot da so zgodovina. Kot da doprinosa starejših danes ne moremo niti videti niti meriti.

To seveda ne drži. Spoštovanje starejših je namreč spoštovanje naše skupne prihodnosti - odnos do nas samih in do naših otrok, saj vsi hodimo po isti poti. Cesta, ki jo v tem trenutku gradimo za tiste, ki ste danes starejši, bo v prihodnje utrjena in preverjena pot za nas same, za naše otroke, vnuke in družbo prihodnosti. Vesel sem, da na ministrstvu s partnerji iz strokovne javnosti in civilne družbe dobro sodelujemo v snovanju takšne solidarne prihodnosti.

V preteklem obdobju smo namreč uspešno vzpostavili prve dele sistema dolgotrajne oskrbe. Prav tako lahko poročam o rekordnih vsotah, namenjenih gradnji novih javnih in vsem dostopnih domov za starejše. Ker hodniki novih in prenovljenih ustanov nimajo smisla, če v njih ni življenja in zaposlenih, smo skupaj oblikovali dve kadrovski rešitvi: poseben zakon, ki omogoča nove načine zaposlovanja, prekvalifikacij in štipendiranj, ter v tem trenutku najbolj pomembno – izhodišča za preoblikovanje plačnega sistema v javnem sektorju. Ko spremembe zaživijo, bodo najnižje plače višje in nihče od zaposlenih ne bo pod minimalno plačo. Po dveh letih trdih pogajanj, usklajevanj in strokovnih razprav smo torej uspeli presekati dva najtrša vozla. Že z novim letom bodo najnižje plače višje!

Od tu pojdimo skupaj naprej. Videnje starejših in staranja ni samo vprašanje socialnega varstva in domov starejših, je predvsem stvar celovite družbene preobrazbe. Torej preporod v skupnost, ki staranje in modrost, ki pride z njo, ceni, vključuje, se od nje uči in z njo druži. Veselim se, ko vidim, da se z majhnimi, a gotovimi koraki vendarle premikamo v novi družbeni red, v solidarno prihodnost.«