Ob začetku javne razprave je državni sekretar na Ministrstvu za kulturo mag. Marko Rusjan poudaril: »S predlogom ZUJIK-I izpolnjujemo koalicijske zaveze o prenovi in modernizaciji kulturnega sektorja ter sistemski prenovi statusa in dela samozaposlenih v kulturi. Zakon je nastajal vzporedno z novim nacionalnim programom za kulturo in kot tak odraža strokovni razmislek o kulturnem modelu z vsemi ključnimi deležniki.«  

ZUJIK je temeljni pravni akt na področju kulture. Predlagana novela ZUJIK-I je deseta po vrsti in prva obsežnejša sprememba po več kot 20 letih od uvedbe zakona. Spreminja se 55 členov in dodaja 5 novih. Izboljšuje se pravni okvir za delovanje javnih zavodov, skladov in agencij ter nevladnih organizacij in modernizira ureditev socialne varnosti za samozaposlene v kulturi in zaposlene v javnih zavodih. Sredstva za finančne posledice zakona so zagotovljene v proračunih za leti 2025 in 2026.

ZUJIK-I prinaša spremembe v šestih ključnih sklopih: upravljanje in financiranje javnih zavodov, vključno z boljšimi pogoji dela, javna kulturna infrastruktura in javni investicijski projekti, boljši delovni pogoji za samostojne delavce v kulturi, boljši pogoji za delovanje nevladnih organizacij v kulturi, spremenjen konceptualni okvir javnega interesa za kulturo ter transparenta, dialoška in merljiva kulturna politika. 

Na področju javnih zavodov se uvajajo dvoletni programi financiranja, ki jim bodo omogočili bolj stabilno in dolgoročno načrtovanje dela. Baletniki in plesalci sodobnega plesa, zaposleni v javnih zavodih, bodo po novem upravičeni do plačanih prekvalifikacij in dokvalifikacij, s čimer bo ministrstvo poskrbelo za nadaljnji razvoj njihovih karier. Poleg tega se vzpostavljajo dodatni mehanizmi za prenos znanja na mlajše generacije znotraj javnih zavodov.

Na področju upravljanja javne kulturne infrastrukture bodo bolj natančno določeni kriteriji in merila, kdaj lokalna kulturna infrastrukture presega občinski pomen in jo lahko financira tudi država. Izboljšala se bo preglednost sistema brezplačne uporabe za izvajalce v javnem interesu. Spremembe bodo omogočale bolj sistematično izvajanje obveznega umetniškega deleža pri javnih investicijah.

Samozaposleni v kulturi dobivajo bolj ustrezno ime samostojnih delavcev v kulturi. Uvaja se drsni cenzus ter karierna dinamika z višjimi prispevki pri napredovanju v karierne razrede. Izboljšuje se pravica do bolniškega nadomestila na štirikrat in ne več enkrat letno, kar bo vplivalo predvsem na posameznike z dolgotrajnimi boleznimi in po novem tudi poškodbami. Uvaja se plačan preventivni zdravniški pregled ob vstopu ali obnovi statusa na pet let in lažje prehajanje med statusom samostojnega delavca v kulturi ter redno zaposlitvijo.

Nevladne organizacije v kulturi so po novem jasno definirane v zakonu, vzpostavlja se pravna podlaga za kritje stroškov uporabe prostorov. Možna bo prilagoditev pogodb pri visoki inflaciji ter izjasnitev o odločitvah strokovnih komisij pred izdajo odločb o sofinanciranju. Uvajajo se daljše pogodbe za upravljanje ali brezplačno uporabo javne kulturne infrastrukture, ki bodo namesto dosedanjih pet let zdaj sklenjene za deset let, z možnostjo podaljšanja.

V zakonu bo natančnejše opredeljen javni interes za kulturo s poudarkom na dostopnosti in skladnim regionalnim razvojem ter kulturo kot javnim dobrim. Uvajajo se nova področja, kot so transdisplinarno področje, kulturo-umetnostna vzgoja in podporni projekti. Natančneje se opredeljuje Nacionalni program za kulturo in vloga Nacionalnega sveta za kulturo kot najvišjega neodvisnega telesa v kulturi.

Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo je bil 30. septembra 2024 objavljen na portalu eUprava.

Predloge, pripombe in mnenja lahko do vključno 3. novembra 2024 oddate neposredno na portalu eDemokracija ali s pripisom »ZUJIK – javna razprava« pošljete na elektronski naslov gp.mk@gov.si oziroma po navadni pošti na naslov Ministrstvo za kulturo, Maistrova ulica 10, 1000 Ljubljana (s pripisom »ZUJIK – javna razprava«).