V tem tednu je Slovenija kot osrednji dogodek organizirala odprto razpravo na visoki ravni 'Voditeljstvo za mir', ki jo je vodil predsednik vlade dr. Robert Golob. Zaradi zahtev drugih držav članic sta v visokem tednu potekali tudi zasedanji o Ukrajini in Gazi, ki ju je tudi vodil predsednik vlade.

Dodatno sta v visokem tednu potekali še dve zasedanji. Vsled dogajanju na terenu je potekalo zasedanje Varnostnega sveta na visoki ravni o Libanonu, ki ga je vodila podpredsednica vlade in ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon, ki je vodila tudi neformalni interaktivni dialog o sodelovanju med Varnostnim svetom ter trojko držav, predsedujočih Arabskemu vrhu. Ministrica je v tednu pred visokim tednom vodila tudi sestanka o Afganistanu in nelegalnih izraelskih naselbinah na Zahodnem bregu.

Odprte razprave na visoki ravni o 'Voditeljstvu za mir' se je udeležilo več kot 90 predstavnikov držav članic ZN. Predsednik vlade dr. Robert Golob je poudaril, da Slovenija že od začetka našega članstva v VS OZN opaža postopno, a vztrajno zmanjševanje moči pravil, ki smo jih gradili od druge svetovne vojne naprej, kot tudi nesposobnost odločnega odziva na velike konflikte, kot so tisti v Gazi, Ukrajini in Sudanu. To je Slovenijo tudi spodbudilo k oblikovanju dogodka Voditeljstvo za mir. Ob začetku dogodka je bila sprejeta predsedniška izjava, ki poudarja zavezanost držav članic Varnostnega sveta načelom Ustanovne listine OZN in spodbuja delovanje za boljši in miroljubnejši svet.

Slovenija je kot predsedujoča odgovorila na poziv članic Varnostnega sveta in organizirala brifing na visoki ravni o razmerah Ukrajini. Evropske države enotno obsojajo rusko agresijo, ki krši vsa načela mednarodnega prava in ustanovno listino Združenih narodov. V tej vojni ne sme zmagati teptanje mednarodnega humanitarnega prava in kršitev Ustanovne liste ZN.

Na brifingu na visoki ravni o Gazi je premier Golob poudaril, da Varnostni svet ne more več stati ob strani, medtem ko se katastrofa nadaljuje, in pozval k takojšnjemu začetku posvetovanj o morebitni novi humanitarni resoluciji o Palestini.

Podpredsednica vlade in ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon je na srečanju o Afganistanu s posebnim poudarkom na pravicah žensk in deklic ter njihovem dostopu do izobraževanja izrazila svojo zaskrbljenost in poudarila, da bo Slovenija še naprej poslušala in podpirala afganistanske ženske, pri čemer jih tudi mednarodna skupnost ne sme pustiti na cedilu. Dan kasneje je ministrica vodila srečanje o izraelskih naselbinah na Zahodnem bregu, kjer je poudarila potrebo po spoštovanju zavez za rešitev dveh držav, ki ostaja edina pot do trajnega miru. Na nujnem zasedanju na visoki ravni o Libanonu je ministrica pozvala k zadržanosti in deeskalaciji v regiji, pri čemer morata tako Hezbolah kot Izrael ustaviti napade. Konec septembra je ministrica predsedovala neformalnemu dialogu o sodelovanju med Varnostnim svetom in Arabsko ligo. Razprava je bila osredotočena na zaostrene razmere na Bližnjem vzhodu, prizadevanjih za organizacijo mirovne konference za trajnosti mir in rešitev dveh držav ter o nepogrešljivi vlogi Agencije OZN za palestinske begunce.

V začetku septembra je Slovenija organizirala odprto razpravo z naslovom 'Krepitev mirovnih operacij OZN: razmišljanje o prihodnosti'. Namen razprave je bil ugotoviti, kako bi lahko Varnostni svet še bolje poskrbel za enotno politično podporo mirovnim operacijam, da bodo lahko izpolnjevale svoje naloge in bo njihovo delovanje varno. Razprava je bila priložnost, da članice Varnostnega sveta premislijo o tem, kako pridobiti več zaupanja in večjo podporo za mirovne operacije OZN.

Prvo srečanje pod predsedstvom Slovenije je potekalo 4. septembra, članice pa so obravnavale različne vidike trenutne krize na Bližnjem vzhodu. Slovenija je na srečanju ponovno obsodila napad, ki so ga 7. oktobra izvedli Hamas in oborožene skupine, ter zajetje talcev. Pozvala je k zagotovitvi popolnega dostopa mednarodnemu odboru Rdečega križa do talcev in k njihovi takojšnji izpustitvi. 16. septembra pa je Varnostni svet razpravljal o razmerah na Bližnjem vzhodu, pri čemer je bil poudarek na izvajanju resolucije 2720 in delu visoke koordinatorke OZN za humanitarno pomoč in obnovo Gaze. Slovenija je ponovno poudarila, da je v Gazi potrebno nadaljevati z večstopenjskim pristopom: zagotoviti trajno prekinitev ognja, obnoviti osnovne storitve, zagnati časovno omejen politični proces in uresničiti rešitev dveh držav ter začeti obnovo.

Zaradi vrste napadov 17. in 18. septembra, ko so bile v Libanonu in Siriji daljinsko sprožene eksplozije elektronskih komunikacijskih naprav, je Alžirija zahtevala nujen sestanek Varnostnega sveta o Libanonu. Slovenija je v svoji izjavi obsodila val eksplozij v Libanonu in Siriji, pozvala k celovitemu izvajanju resolucije 1701 in poudarila, da grozi izbruh še večjega konflikta, ki pa ga regija ne bo prenesla.

V času slovenskega predsedovanja sta bili sprejeti dve resoluciji, in sicer o obnovi sankcijskih ukrepov v skladu z resolucijo 1591 za Sudan in o podaljšanju mandata Večnacionalne misije za varnostno podporo Haitiju za eno leto. Sprejeti sta bili izjavi za javnost o terorističnih napadih v Afganistanu in Maliju. Slovenija je organizirala tudi dve izjavi za medije: eno o ženskah, miru in varnosti pred brifingom o Afganistanu in drugo o podnebju, miru in varnosti pred odprto razpravo o mirovnih operacijah ZN.

Ob robu srečanja ministrov nestalnih članic VS OZN je 10 sedanjih in 5 novoizvoljenih nestalnih članic uskladilo skupno izjavo o podpori multilateralizmu in pomembnosti spoštovanja Ustanovne listine ZN.