Z njim smo naslovili osrednjo temo letošnjega Meseca prostora v oktobru »Podnebje se spreminja, načrtujmo prihodnost, ukrepajmo zdaj« in izmenjali poglede in stališča o tem, kako z urbanističnimi zasnovami ustvariti naselja, ki bodo odporna in prilagojena podnebnim spremembam, ter si s tem zagotoviti kakovostno življenje tudi v prihodnosti. Dogodek je pritegnil veliko število udeležencev, kar kaže na visoko zanimanje za tematiko prostorskega načrtovanja.

V pogovorih smo se osredotočili na pristope urbanističnega načrtovanja, razvoja in oblikovanja naselij ter vlogo, vsebine in možne spremembe ter uporabe urbanistične zasnove, zlasti z vidika prilagajanja podnebnim spremembam. Govorili smo tudi o drugih ključnih urbanističnih orodjih za prilagajanje naselij tem spremembam in izpostavili pomen usklajevanja različnih področij in ciljev za doseganje varnih, zdravih, kakovostnih in urejenih naselij, odpornih na podnebne vplive.

Generalna direktorica Direktorata za prostor in graditev dr. Nataša Bratina, gostiteljica pogovorov stroke, je uvodoma poudarila, da nas podnebne spremembe in njihove posledice postavljajo pred nalogo hitrega, premišljenega in učinkovitega ukrepanja. Kot iztočnico za razpravo je postavila vprašanje ali nove razmere zahtevajo nove urbanistične načrtovalske pristope, ali urbanistična zasnova daje dobre temelje za načrtovanje trajnostnih naselij, ali je potrebno prenoviti vlogo  urbanistične zasnove v prostorskem načrtovanju.

Uvodna razmišljanja so podali vabljeni gostje omizja. Barbara Mušič iz Urbanističnega inštituta Republike Slovenije je podala zakonska in teoretična izhodišča priprave urbanistične zasnove, izpostavila tako pozitivne vidike kot šibkosti pri izvajanju podnebnega prilagajanja za naselja ter podala predloge za izboljšanje procesov njene priprave. Doc. Darja Matjašec in asist. Nejc Florjanc iz Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, z Oddelka za krajinsko arhitekturo sta opozorila na pomen krajine, zelenih površin, zelenega sistema in zelene infrastrukture v urbanistični zasnovi ter izpostavila njihovo pomembno vlogo pri blaženju vplivov podnebnih sprememb in ohlajanju mest. Red. prof. dr. Alenka Fikfak iz Fakultete za arhitekturo je prikazala primere slabega in dobrega načrtovanja ter oblikovanja. Izpostavila je, da za dobre rešitve v prostoru ni dovolj le slediti zahtevanim faktorjem v UZ, opozorila je zlasti na pomen ustreznega urbanističnega načrtovanja za prevetrenost in ustvarjanje ugodne mikroklime v stanovanjskih soseskah. Prof. Mihael Dešman, dekan Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani je govoril o vlogi in poslanstvu arhitekture in urbanizma pri načrtovanju naselij prihodnosti in delovanje v študijskem programu fakultete in predstavil izdelke študentov na temo poplavne obnove in možnosti nadomestitvene gradnje. Mag. Tomaž Miklavčič iz Ministrstvo za naravne vire in prostor je predstavil ključne dokumente prostorske in urbane politike EU.

V živahni in mestoma polemični razpravi so se strokovnjaki večinoma strinjali, da je urbanistična zasnova kot dokument, ki obravnava naselja in podnebne spremembe, dobro zasnovan ter predstavlja ustrezno orodje za prihodnji razvoj mest in naselij.

Dogodek je pritegnil veliko število udeležencev iz visokošolskih in raziskovalnih institucij, strokovnih združenj, nevladnih organizacij, projektivnih podjetij  in ministrstva kar kaže na visoko zanimanje in željo po reševanju in odstiranju aktualnih tematik na področju urejanja prostora.

Veseli nas, da so Pogovori stroke postali prostor za konstruktivno razpravo in odprt dialog med strokovnjaki različnih disciplin. Naslednji Pogovori stroke bodo potekali predvidoma v novembru.