Države članice morajo letos jeseni pripraviti srednjeročne fiskalno-strukturne načrte, ki sledijo spremenjeni zakonodaji EU na področju ekonomskega upravljanja, uveljavljeni aprila letos. Spremenjena zakonodaja EU ne zahteva, da mora Fiskalni svet glede srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrt podati mnenje, omogoča pa drugi odstavek 11. člena evropske uredbe o učinkovitem usklajevanju ekonomskih politik in večstranskem proračunskem nadzoru, da se lahko "neodvisno fiskalno institucijo zaprosi, da izda mnenje o makroekonomski napovedi in makroekonomskih predpostavkah, na katerih temelji pot gibanja očiščenih odhodkov". Ustreznost načrta bo namreč presojala Evropska komisija, potrdil pa ga bo Svet EU. Ne glede na to je vlada osnutek Srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta Republike Slovenije v luči transparentnosti posredovala tudi Fiskalnemu svetu.

Skladno z Zakonom o fiskalnem pravilu je naloga Fiskalnega sveta, da do 20. oktobra "pripravlja oceno upoštevanja fiskalnih pravil na podlagi predloga državnega proračuna, predloga sprememb državnega proračuna oziroma rebalansa državnega proračuna, ki je predložen v sprejem državnemu zboru", v zvezi s čimer bo vlada Fiskalnemu svetu posredovala tudi Osnutek proračunskega načrta, ki mora biti skladno z evropsko uredbo o skupnih določbah za spremljanje in ocenjevanje osnutkov proračunskih načrtov ter zagotavljanje zmanjšanja čezmernega primanjkljaja držav članic v evro območju Evropski komisiji posredovan do 15. oktobra.

Glede neusklajenosti Zakona o fiskalnem pravilu s sistemom ekonomskega upravljanja EU pa je potrebno poudariti, da se zakonodajne spremembe pripravljajo. Ob tem ni nepomembno, da se je na EU ravni šele jeseni začela izmenjava mnenj o potrebnih elementih za ustrezen prenos novega zakonodajnega okvira EU (predvsem spremenjene direktive o zahtevah v zvezi s proračunskimi okviri držav članic) v nacionalno zakonodajo. Tudi zato še nobena druga država članica svoje nacionalne zakonodaje doslej ni prilagodila novostim, ki izhajajo iz reformiranega okvira ekonomskega upravljanja EU.

Glede komentarja Fiskalnega sveta o načrtovanju primanjkljaja pa znova pojasnjujemo, da je proračunsko načrtovanje kompleksen in dinamičen proces, v zadnjih letih pa je še posebej negotov, zato mora vlada v proračunih načrtovati dovolj sredstev za vse znane in v fazi priprave proračunov še neznane potrebe.