Na okrogli mizi z naslovom Medvrstniško nasilje in sovražni govor na spletu – pogovor z babicami in dedki so sodelovali Gorazd Garafol iz Simbioze Genesis, socialnega podjetja, Hana Kolendo iz Dijaške organizacije Slovenije, Marko Puschner iz Fakultete za družbene vede (Safe.si), Zdenka Jan iz Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS) in Vladimira Tisnikar, udeleženka Mobilnih herojev. Slednja se je krepitev svojih digitalnih spretnosti odločila predvsem iz radovednosti. »Pridobljeno znanje mi zelo koristi v vsakodnevnem življenju, kljub temu pa vem, da se ne smem ustaviti. Tako kot se razvija digitalni svet, se moramo tudi mi nenehno učiti in razvijati,« je dejala. Povedala je, da se je tudi sama že srečala z medvrstniškim nasiljem na spletu. »Žaljenje se razrašča v takšnih razsežnostih, da se človek res vpraša, kam smo zašli kot družba.«

Marko Puschner iz Safe.si je povedal, da odstotek spletnega nasilja narašča ter da se pojavljajo tudi nove in nove oblike neželenega vedenja. Med najpogostejše oblike spletnega nasilja sodita žaljenje in izključevanje, pojavljajo se tudi nadlegovanja, lažni profili in druge oblike vedenja, ki posameznike potiska v stisko. »Babice in dedki imate tukaj zelo pomembno vlogo. Otroci in mladi se bodo prej zaupali vam kot staršem, ki vendarle imajo bolj vzgojno vlogo. Vaša je drugačna in v tej luči je pomembno, da se z vnuki pogovarjate in si vzamete čas za njih. Vsi poznamo mobilne telefone. Naj vas ne skrbi, da niste tako spretni kot mladi – naj vam pokažejo, kako delujejo aplikacije. Tako se boste hkrati naučili in imeli priložnost spoznati, kaj se jim dogaja. Če boste opazili kaj nenavadnega, jih opozorite. Vi ste tisti, ki znate razmišljati veliko bolj kritično kot mladi in pri tem ste jim lahko v veliko oporo,« je dejal. Gorazd Garafol je opozoril na pomen izobraževanja in zbrane povabil k udeležbi na brezplačnih usposabljanjih za krepitev digitalnih kompetenc, ki jih financira Ministrstvo za digitalno preobrazbo, Zdenka Jan pa je izpostavila ključno vlogo lastnega zgleda ter pravočasno ukrepanje, tudi s pomočjo pristojnih organov.  

»Predlagam, da se starostni pogoj za uporabo družbenih omrežij dvigne na 15 let. Pomembno je, da ministrstvo Starše, stare starše in celotno družbo prosim, da se pogovarjamo o teh vsebinah ter da smo drug drugemu opora pri spoštovanju pravil in pozitivnih vrednost,« pa je bila konkretna dijakinja Hana Kolendo.  

Okroglo mizo je otvorila in moderirala Mojca Štruc, vršilka dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za digitalno družbo na Ministrstvu za digitalno preobrazbo, ki je ob koncu izpostavila, da digitalna orodja niso pametna sama po sebi, »zato je toliko bolj pomembno, da ravnamo pametno njihovi uporabniki.«