Finančni petek: Davčne spodbude

Davčne spodbude so ugodnosti, ki jih država zagotavlja posameznikom ali podjetjem prek davčnega sistema, namesto da bi te podpore nudila neposredno prek proračunskih transferjev. Njihov namen je spodbuditi določena vedenja, naložbe ali aktivnosti, ki jih vlada šteje za družbeno, ekonomsko ali okoljsko koristne in se je za te cilje pripravljena odreči delu javnofinančnih prihodkov.

V večini se pojavljajo v obliki različnih olajšav, oprostitev, nižjih stopenj oziroma drugih odstopanj od širše opredeljene davčne osnove, ki so del davčnega sistema. Najpogostejši primeri vključujejo olajšave za raziskave in razvoj, investicije, olajšave za vzdrževane družinske člane, izvzem regresa iz obdavčitve in uporaba nižje stopnje DDV za hrano in pijačo.

Davčne spodbude na eni strani znižujejo davčne obveznosti zavezancev, medtem ko so lahko na drugi strani med pomembnimi vzroki za zmanjšanje proračunskih in drugih javnih prihodkov.

Imajo pa te spodbude pomemben vpliv na oblikovanje socialne, okoljske, gospodarske in drugih politik države kot njihov podporni element. Ker niso izrecno navedene v proračunskih izkazih kot izdatki in jih je težje spremljati v primerjavi z običajnimi proračunskimi odhodki, je nadzor nad njimi ključnega pomena, saj lahko v nasprotnem primeru njihovi stroški presežejo dobre učinke njihove uvedbe.

Za preglednejše spremljanje učinkov davčnih spodbud Ministrstvo za finance vsako leto izda Poročilo o davčnih izdatkih, s katerim zagotavlja preglednost celotnega sistema javnih financ.

Če povzamemo, so davčne spodbude instrument, s katerim država usmerja in podpira splošne družbene politike.