Skoči do osrednje vsebine

Minister Arčon podelil priznanja XXII. nagradnega natečaja

Podpredsednik vlade in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon je v dvorani Državnega sveta na posebni slovesnosti podelil nagrade in priznanja XXII. nagradnega natečaja Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu za diplomska, magistrska in doktorska dela na temi Slovenci v zamejstvu in Slovenci v izseljenstvu.
Minister Arčon z nagrajenci, podpredsednik Državnega sveta in generalna sekretarka Državnega zbora stojijo pred zastavami, na desni projekcija, nagrajenci imajo v rokah priznanja in sončnice.

Minister Arčon z nagrajenci, podpredsednik Državnega sveta in generalna sekretarka Državnega zbora. | Avtor: Urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu

Minister Arčon je v svojem nagovoru izrazil veselje, da je bil letos kot tudi že vsa leta doslej tako dober odziv. Na tokratni natečaj je namreč prispelo 23 nalog, v dvaindvajsetih letih doslej pa skupno že skoraj 400. »Te teme so vedno aktualne in zanimive, širijo naša obzorja,« je poudaril minister Arčon. Čestital je nagrajenkam in nagrajencem, se zahvalil članom strokovne komisije, ki so tudi letos skrbno prebirali prijavljena dela in izbrali najboljše, pa tudi mentorjem nagrajenih raziskovalcev, ki spodbujajo in podpirajo svoje študente pri raziskovanju teh izredno pomembnih tematik.

Slovesnosti so se udeležili nagrajenci, njihovi mentorji in sorodniki, člani strokovne komisije nagradnega natečaja, generalna sekretarka Državnega zbora Uršula Zore Tavčar ter predstavniki nekaterih znanstvenih, strokovnih, kulturnih, državnih in nevladnih organizacij, ki se ukvarjajo s tematiko Slovencev v zamejstvu in po svetu. Uvodoma je zbrane pozdravil podpredsednik Državnega sveta Matjaž Švagan, članica komisije Helena Janežič pa je predstavil delo strokovne komisije.

Tudi letos se je strokovna komisija razdelila na dve podskupini - podskupino za zaključne naloge s področja zamejstva in podskupino za zaključne naloge s področja izseljenstva. Prvo so sestavljali mag. Martina Piko Rustja, dr. Damjana Kern Andoljšek, izr. prof. dr. Matej Šekli in izr. prof. dr. Borut Klabjan, ki je bil tudi predsednik te podskupine. Podskupino komisije za ocenjevanje nalog s področja izseljenstva pa so sestavljali prof. dr. Andrej Fink, Helena Janežič in dr. Željko Oset.

Na uradu že več kot dve desetletji pripravljajo nagradni natečaj z željo, da bi mladim, ki se zavedajo pomena ohranjanja slovenstva pri naših rojakih dali primerno priznanje in spodbudo za še nadaljnje delo. Slovenci, raztreseni po vseh koncih sveta, namreč še vedno s ponosom ohranjajo slovensko identiteto. Vsaka pesem, vsaka slovenska beseda, vsak praznik, tradicija jih vedno znova poveže z deželo njihovih korenin. So most, ki združuje svet z majhno, a čudovito domovino, pa tudi neutrudni ambasadorji slovenskega in Slovenije. Vsaka zgodba o uspehu ali vztrajnosti slovenskih rojakov je hkrati zgodba o narodu, ki kljub vsem oviram nikoli ne pozabi, od kod prihaja.

 Nagrajenci

Nagrada za najboljša diplomska/magistrska/doktorska dela s področja Slovencev v izseljenstvu

  • 1. nagrada: Tanya Jones - magistrska naloga Musicking practices in community building: Exploring, affirming, and celebrating sociomusical cultures in the Slovenian-Australian diaspora (Glasbene prakse v izgradnji skupnosti: Raziskovanje, afirmacija in praznovanje družbenoglasbenih kultur v slovensko-avstralski diaspori)
  • 2. nagrada: dr. Neža Hlebanja - doktorska disertacija Izseljevanje iz slovenskega etničnega ozemlja v Brazilijo in zgodovina slovenske priseljenske skupnosti v Braziliji
  • 3. nagrada: dr. David Hazemali - doktorska disertacija Slovenski Američani, Združene države Amerike in prva svetovna vojna
  • Posebno priznanje: Polona Majdič - magistrska naloga Slovenske knjižnice v Argentini

Nagrada za najboljša diplomska/magistrska/doktorska dela s področja Slovencev v zamejstvu

  • 1. nagrada: Marco Dorigo - doktorska disertacija Il quadro sociolinguistico e la figura dell'interprete nei campi di concentramento fascisti per civili jugoslavi (1941-1943) (Sociolingvistični okvir in tolmači v fašističnih koncentracijskih taboriščih za jugoslovanske civiliste (1941–1943))
  • 2. nagrada: Ester Gomisel - magistrska naloga Slovenski jezik v pisnem sporočanju maturantov na liceju s slovenskim učnim jezikom v Trstu, Analiza napak v šolskih nalogah iz slovenščine v obdobju od 2005-2019
  • 3. nagrada: Danijel Fabi Pahor - magistrska naloga Family businesses of the Slovenian minority in Italy (Družinska podjetja slovenske manjšine v Italiji)
  • Posebno priznanje: Anika Tosolini- diplomsko delo La valutazione logopedica post ictus della persona bilingue sloveno-italiano. Adattamento alla lingua slovena dell'ELLM. Dati normativi del gruppo di controllo (Logopedsko ocenjevanje afazije po možganski kapi slovensko-italijanske dvojezične osebe - Prilagoditev ELLMa slovenskemu jeziku. Normativni podatki kontrolne skupine)
  • Posebno priznanje: Meta Vouk - magistrska naloga Vorteile des immersiven Sprachunterrichtsmodells am Beispiel des zweisprachigen Unterrichts im Minderheitenschulgebiet Kärntens/Koroška (Prednosti modela poglobljenega jezikovnega poučevanja na primeru dvojezičnega pouka na manjšinskem šolskem območju Koroške/Koroške)

Utemeljitve strokovne komisije

Izseljenstvo

1. nagrada

Tanya Jones je napisala magistrsko delo Musicking practices in community building: Exploring, affirming, and celebrating sociomusical cultures in the Slovenian-Australian diaspora (pod mentorstvom izr. prof. dr. Donne Weston in dr. Alexisa Kallia), ki jo zagovarjala na University Griffith, Brisbane, v zvezni državi Queensland, Avstralija. Raziskava v središče postavlja glasbeno ustvarjanje v slovenski izseljeniški skupnosti na jugu avstralske zvezne države Queenslandija, torej v okolici velemesta Brisbane. Jones proučuje vlogo glasbe v slovenski izseljeniški skupnosti kot veznega elementa in nosilca individualne in kolektivne identitete. Svojo raziskavo umešča v aktualno avstralsko razpravo o medkulturnosti, o vpetosti izseljencev in njihove priseljeniške kulture v avstralsko družbo ter o vrednotenju kulturnih dobrin Avstralije in matičnih dežel priseljencev. Z uporabo palete različnih pristopov, domišljeno metodologijo, v sodelovanju s slovensko izseljeniško skupnostjo, avtorica ugotavlja, da muziciranje vključuje in združuje ljudi, zaznamuje slovensko skupnost ter družbeno-kulturne stike, še posebej v razpršeni izseljeniški skupnosti. Posamezniki imajo različne vloge, ne nujno vnaprej določenih, zato ustvarjanje in doživljanje glasbe vnaša dodatno dinamiko pri oblikovanju in osmišljanju izseljeniške skupnosti ter motivacijo za kolektivno »muziciranje« in doživljanje slovenske glasbe. Metodologija je zasnovana tako, da jo je mogoče brez večjih prilagoditev uporabiti na drugih območjih, kar je velika dodatna vrednost disertacije in izhodišče za nadaljnje raziskovalno delo avtorice.

 2. nagrada

Študija Neže Hlebanja z naslovom Izseljevanje iz slovenskega etničnega ozemlja v Brazilijo in zgodovina slovenske priseljenske skupnosti v Braziliji, izdelana na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani pod mentorstvom prof. dr. Matjaža Klemenčiča in akad. prof. dr. Igorja Mavra, je široko zastavljena analiza s področja izseljenske problematike, in sicer iz slovenskega etničnega ozemlja v Brazilijo in zgodovina te priseljenske skupnosti v omenjeni deželi do sodobnosti. Študija se najprej poglobi v Brazilijo: zgodovinsko, zemljepisno, politično, gospodarsko, sociološko in etnično. Analiza je zelo obširna in podrobna; obsega več kot polovico študije. Branje je zanimivo, saj nudi enciklopedičen pogled na dvestodeset milijonsko južnoameriško državo. Do tu bi lahko bila študija samostojno delo zgodovinsko-politične narave.

Na to podlago je postavljeno slovensko priseljevanje v Brazilijo od sredine 19. stoletja dalje. Tudi tu je najti podroben pregled in opis delovanja Slovencev tam in koristno, sicer nekoliko površinsko zgolj faktografijo, ki pa bo omogočala drugim raziskovalcem globlje spoznavanje bolj specifičnih vprašanj. Prav tu je zaznati manjšo poglobljenost. Predstavljena so društva, gospodarska združenja, etnične župnije, kulturne ustanove, kakor tudi njih aktivnosti. Ob morebitni objavi, v deljeni obliki ali v celoti, bi morda bila koristna kaka primerjava s slovenskimi skupnostmi drugod.

 3. nagrada

David Hazemali je v doktorski disertaciji z naslovom Slovenski Američani, Združene države Amerike in prva svetovna vojna (izdelano na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru pod mentorstvom prof. dr. Matjaža Klemenčiča), na podlagi doslej manj ali slabo poznanih arhivskih in časopisnih virov analiziral vprašanje lojalnosti Slovencev živečih v Združenih državah Amerike v času prve svetovne vojne. Raziskava je geografsko zamejena na dve območji strnjene poselitve slovenskih izseljencev, zelo različnih po svojem statusu in velikosti: velemestni Cleveland (Ohio) in podeželski Ely ob ameriško-kanadski meji (Minnesota). Oba kraja sta natančno predstavlja, tako z vidika stanja dosedanjih zgodovinskih študij, izseljeniške infrastrukture kot družbenega razpoloženja pred in po vstopu Združenih držav Amerike v prvo svetovno vojno kot vojskujoče države na strani antante. Analizirano je razpoloženje in odnos do priseljencev ter pričakovanje, ki se je razvilo tudi v nasilje, o jasni opredelitvi lojalnosti »tujcev«, tudi s sodelovanjem v naboru. Uporabljen je tudi koncept bratomornega spopada, torej bojevanje Slovencev tako na strani antante kot centralnih sil, kot realnosti, zgodovinske zanimivosti in izhodišča za refleksijo o tej problematiki. Disertacija prinaša vpogled v relacijo priseljenec (vključno z naturaliziranimi državljani)-država/nacionalna skupnost v času družbenih pretresov, hkrati pa je slovenskemu bralcu približan ameriški svet, ko Amerika postane najmočnejša država, ter nastavki, ki so pomembni za razumevanje poznejšega obrata v ameriški zunanji politiki.

Posebno priznanje

Magistrsko delo Polone Majdič, napisano pod mentorstvom prof. dr. Polone Vilar, se posveča raziskovanju knjižnic, ki so jih ustvarili Slovenci, naseljeni v deželi pod Južnim križem. Tja so emigrirali v treh valovih in slovensko kulturo ohranjajo tudi organizirano v društvih. Večina teh društev ima knjižnice, prav tako ima knjižnico krovna organizacija Slovencev v Argentini Zedinjena Slovenija, knjižnici pa imata tudi lektorata slovenščine v Buenos Airesu in Cordobi. Avtorica predstavi osemnajst knjižnic in ugotavlja, da so najbolj vitalne tiste, ki delujejo pri društvih tretjega emigracijskega vala, večina njih je nastala v prvem desetletju po drugi svetovni vojni. Ugotavlja, da so pomembne z vidika ohranjanja slovenske kulture in jezika, imajo pa tudi zgodovinsko, arhivsko in simbolno vrednost za skupnost.

Avtorica je pregledala do sedaj objavljeno literaturo na temo slovenskih knjižnic v Argentini, predstavila zgodovino naseljevanja Slovencev v tej oddaljeni deželi ter razjasnila pojme zamejska knjižnica in izseljenska knjižnica. Izvedla pa je tudi obsežno terensko delo, s pomočjo katerega je popisala aktualno stanje knjižnic, njihovega fonda in dogodkov, povezanih s samo knjižnico. Informacije je pridobivala z vnaprej pripravljenimi stiki s terenom, nato tudi z metodo snežne kepe. V Argentini je na terenu preživela pet mesecev in izvedla intervjuje z izbranimi respondenti, s katerimi je predhodno vzpostavila stik in se na raziskavo temeljito pripravila. Kontaktirala je vsa v Argentini delujoča slovenska društva in šole. Zaradi opravljenega terenskega dela, ki je obsežno tako geografsko kot časovno, si avtorica zasluži posebno priznanje.

Zamejstvo

1. nagrada

Doktorska naloga z naslovom v italijanskem jeziku »Il quadro sociolinguistico e la figura dell’interprete nei campi di concentramento fascisti per civili jugoslavi (1941-1943)« [Sociolingvistični okvir in lik tolmača v fašističnih koncentracijskih taboriščih  za jugoslovanske civiliste (1941-1943)] je delo Marca Doriga, ki ga je zagovarjal na Univerzi v Vidmu, v študijskem letu 2023. Študijo je kot mentorica spremljala prof. Goranka Rocco, kot somentorja pa prof. Carlo Spartaco Capogreco in prof. Aleksandra Ščukanec.

Italijanska taborišča, zločini italijanske vojske v času druge svetovne vojne in (ne)posledice za storilce po njenem koncu so bila dolga leta tabu tema. V marsičem je še vedno tako in zgodovinske študije redkokdaj sežejo v javni prostor. Poleg tega je bilo vprašanje fašističnih taborišč predmet pretežno, če že ne izključno analiz zgodovinopisja. Redkokdaj se je fokus premaknil iz historičnega okvira. Pričujoča doktorska naloga pa uporablja različna disciplinska orodja in vprašanje taboriščne izkušnje za jugoslovanske civiliste v času od napada na Jugoslavijo aprila 1941 do padca Mussolinijevega režima v Italiji poleti 1943 povezuje  s sociolingvistično analizo vloge tolmača v taboriščnem okolju. S pomočjo dokumentov Italijanske vojske in rimskokatoliške Cerkve iz vatikanskih arhivov, ustnih virov, taboriščne korespondence in na sploh gradiva, ki so ga taboriščniki ustvarili med zaprtjem je primarni fokus naloge namenjen analizi Lageržargona, to je rabe jezika v času taboriščne izkušnje.

Študija se poslužuje globinskih intervjujev in uporablja kvalitativne ter kvantitativne metode za analizo pridobljenih podatkov, ki kažejo na potrebo po večji interakciji med različnimi viri in osebami, ki so jih ustvarili od taboriščnikov do vojakov oziroma stražarjev. V svoji analizi Marco Dorigo preučuje tudi vlogo tolmača in njegove večplastne vloge, ki gredo preko včasih omejujoče vloge samo  jezikovnega posrednika; s svojimi raznimi funkcijami se tolmač pokaže kot interpret različnih nivojev moči in hočeš nočeš povezan z oblastniško vlogo s katero je sodeloval. Iz analize izhaja izrazita delitev med italijanskimi vojaki in jugoslovanskimi interniranci, a predvsem izstopajo jasne hierarhične dimenzije in vseprisotna vloga fizičnega in psihičnega nasilja. Kot ugotavlja avtor je italijanski primer v tem smislu popolnoma primerljiv z nemškimi taborišči.

Doktorska naloga Marca Doriga predstavlja pomemben interdisciplinarni doprinos k obravnavi izbranega študijskega primera, to je italijanskih taborišč za civiliste v času fašistične invazije Jugoslavije, hkrati pa gre za pomembno delo, ki dodatno opozarja na zanemarjeno historično poglavje s pomembno politično, še zlasti  pa moralno težo.

 2. nagrada

Magistrska naloga avtorice Ester Gomisel z naslovom Slovenski jezik v pisnem sporočanju maturantov na liceju s slovenskim učnim jezikom v Trstu in podnaslovom Analiza napak v šolskih nalogah iz slovenščine v obdobju 2005 do 2019 je nastala na Oddelku za humanistične študije Univerze v Trstu na magistrski študijski smeri Tuji jeziki, književnosti in kulturni turizem pod mentorstvom prof. dr. Majde Kaučič Baša in somentorstvom prof. dr. Mirana Košute. 

Raziskovalno delo je osredotočeno na izdelavo analize stanje slovenskega pisnega jezika na Tržaškem. Uvodni del je zgrajen na natančni predstavitvi ciljev in metodologije magistrskega dela, sledi prikaz družbenega položaja in stanja slovenskega jezika na Tržaškem ter definiranje temeljnih pojmov s področja jezikovnih interferenc v kontekstu slovenščine izven meja Republike Slovenije. V osrednjem delu naloge je podrobno predstavljena obsežna longitudinalno primerjalno izvedena analiza napak 96 nelektoriranih pisnih besedil maturantov tržaškega liceja s slovenskim učnim jezikom, ki so nastala v šolskih letih od 2005 do 2019. Avtorica v njej izdela obsežne sezname povedi in besednih zvez, ki vsebujejo napake, ter izoblikuje kompleksno metodologijo označevanja, klasificiranja in analize teh napak. Ugotavlja, da je slovenski pisni jezik na Tržaškem v obdobju 15 let razvil nove vrste zelo grobih napak in številne težave na semantični, skladenjski in oblikoslovni ravni, kar je večinoma posledica jezikovni interferenc iz večinskega jezika – italijanščine. Grozljivo poslabšanje znanja slovenskega jezika tržaških maturantov avtorica poimenuje kar apokaliptična oznanila razvoja in obstoja slovenskega jezika. V sklepnih mislih magistrske naloge jezikovno situacijo kritično ovrednoti, postavi nekaj hipotez o vzrokih, ki so pripeljali do takega strmoglavega upada znanja jezika, in naniza predloge ukrepov, ki bi slovenskemu jeziku lahko pomagali ponovno zaživeti.

Magistrska naloga Ester Gomisel ni le inovativen prispevek k razumevanju stanja slovenskega jezika v Italiji, temveč predstavlja tudi pomembno izhodišče za nadaljnje jezikoslovne študije. Natančna analiza jezikovnih napak mladostnikov skozi daljše časovno obdobje razkriva zaskrbljujoče trende obvladovanja slovenščine, kar kliče k nujnemu razvoju učinkovitih ukrepov, ki bi ne le preprečili nadaljnji upad rabe slovenskega jezika, temveč tudi spodbujali njegovo ohranjanje in krepitev med Slovenci v Italiji.

3. nagrada

Magistrsko delo Danijela Fabija Pahorja z naslovom »Family businesses of the Slovenian minority in Italy« (Družinsko podjetništvo slovenske manjšine v Italiji) je nastalo na univerzi Università Commerciale Luigi Bocconi v Milanu pod mentorsvtom prof. Andrea Colli.

Slovenska manjšina v Italiji je dobro raziskana na področjih zgodovine, jezika, kulture, političnih in pravnih vprašanj ipd., bolj redke so raziskave o gospodarskih dejavnostih. O specifičnem vprašanju slovenskih družinskih podjetij v Italiji raziskav ni, zato je delo pomemben prispevek k ozaveščanju in osvetlitvi tega vidika razvoja slovenske manjšine v Italiji. Avtor v nalogi odgovarja na vprašanja, kaj označuje družinsko gospodarsko dejavnost med Slovenci v Italiji in kako se le-ta razlikuje od podobne dejavnosti družinskih podjetij v Italiji.

V prvem delu avtor postavlja manjšinsko vprašanje v evropski in italijanski prostor ter predstavi slovensko manjšino v širšem kontekstu družbenega življenja ter specifičnem oziru gospodarskega razvoja, kar je osnova za razumevanje specifičnosti slovenskih družinskih podjetij. V drugem delu primerja družinsko gospodarsko dejavnost v Italiji s specifično dejavnostjo slovenskih družinskih podjetij. V nalogi so tudi predstavljene strokovne definicije „družinskega podjetništva“, kar šele omogoča identifikacijo družinske gospodarske dejavnosti med Slovenci v Italij.

Kot značilnost slovenskih družinskih podjetij izpostavlja znanje slovenskega jezika in poznavanje slovenske kulture, geografsko lego ob meji, pripadnost manjšinski skupnosti in skrb za skupnost (npr. finančna podpora slovenskim društvom in ustanovam in včlanjenost vanje), širše mreženje podjetij zaradi znanja slovenskega (slovanskega) jezika, velikost podjetij – v glavnem so to, z nekaj izjemami, mala podjetja –, geografsko ekspanzijo gospodarskih dejavnosti in nenazadnje vprašanje kvalificirane delovne sile, ki obvlada slovenski jezik. Za poglobitev teh vprašanje se je avtor pogovarjal s šestimi zastopniki slovenskih družinskih podjetij v Trstu in Gorici. V zadnjem delu predstavlja razvoj lastne družinske podjetniške skupine Pahor Group S.r.l., ki šteje med srednja podjetja, pri čemer ugotavlja, da je za tovrstno – družinsko interno – raziskavo potrebno poznavanje družinskih struktur in zaupanje. V raziskavi ugotavlja, da novejši razvoj družinskega podjetništva kaže večje vključevanje v italijanski trg, po drugi strani pa še vedno tudi ostaja pomembno vprašanje pripadnost slovenski manjšini v Italiji in skrb za „preživetje“ slovenskega jezika in kulture – tudi s sponzorstvom.

Posebno priznanje

Anika Tosolini je svojo diplomsko nalogo na prvi bolonjski stopnji študija z naslovom La valutazione logopedica post ictus della persona bilingue sloveno-italiano. Adattamento alla lingua slovena dell’ELLM. Dati normativi del gruppo di controllo, v prevodu Logopedsko ocenjevanje afazije po možganski kapi slovensko-italijanske dvojezične osebe: Prilagoditev ELLM-a slovenskemu jeziku: normativni podatki kontrolne skupine, napisala na študijskem programu Logopedija na Oddelku za medicinske, kirurške in zdravstvene vede (Dipartimento di Scienze Mediche, Chirurgiche e della Salute) Univerze v Trstu, njena mentorica je bila Sonia Antoni, somentor pa Marcello Naccurato. Avtorica je v nalogi s področja logopedije test ELLM (Esame del Linguaggio al Letto del Malato), tj. vprašalnik za logopedsko ocenjevanje afazije pri bolnikih po možganski kapi, ki se standardni test uporablja v italijanskem prostoru, prevedla v slovenščino in ga prilagodila za testiranje slovensko-italijanskih dvojezičnih oseb. Tako nastali Test afazije v akutni fazi – za dvojezične osebe (TAAF-D) je nato v okviru empiričnega dela raziskave v obliki anketiranja preverila na kontrolni skupni, v kateri je sodelovalo 50 sogovornikov s Tržaškega in Goriškega. Zelo pomemben konkretno uporaben rezultat avtoričinega dela je imenovani test TAAF-D za dvojezične paciente z afazijo, ki se bo lahko uporabljal pri ugotavljanju stopnje poškodbe možganov pri tovrstnih skupini pacientov, kar bo pripomoglo k večji enakopravnosti slovensko-italijansko dvojezičnih italijanskih državljanov v primerjavi z italijansko enojezičnimi. Poleg tega je s stališča raziskav slovenskega zamejstva (v Italiji) vrednost naloge tudi v tem, da raziskovalno polje še dodatno širi s področja doslej prevladujočih humanističnih in družboslovnih raziskav na področje medicine in zdravstvenih ved.

Posebno priznanje

Magistrsko delo Mete Vouk z naslovom „Vorteile des immersiven Sprachunterrichtsmodells am Beispiel des zweisprachigen Unterrichts im Minderheitenschulgebiet Kärnten/Koroška (Prednosti imerzivnega jezikovnega učnega modela ob primeru dvojezičnega pouka na manjšinskem šolskem območju Koroška/Kärnten) je nastalo na Pedagoški visoki šoli na Dunaju (Pädagogische Hochschule Wien) pod mentorstvom mag.  dr.  Golriz Gilak.

Meta Vouk v svojem magistrskem delu izhaja iz domneve, da imerzivni učni model pozitivno vpliva na učenje jezikov, predvsem na učenje manjšinskega jezika. Izhodišče za raziskavo je upadanje znanja slovenskega jezika na Koroškem pri otrocih na ljudskih šolah – na primarni učni stopnji, hkrati pa je interes za učenje slovenskega jezika vedno večji, saj se približno polovica šoloobveznih otrok tudi uči slovenščine. Za pouk slovenščine se zanimajo tudi starši iz neslovenskih družin, iz mešanih družin in iz družin, v katerih so slovenščino opustili in jo znova odkrivajo. Zato so za učenje slovenskega jezika potrebni novi pedagoški pristopi, med njimi je posebej učinkovit imerzivni učni model, ki ga deloma izvajajo na ljudskih šolah dvojezičnega območja na Koroškem. Imerzivni model predvideva učenje jezika po daljših časovnih enotah – učitelj/učiteljica poučuje en dan/en teden v enem jeziku, pri čemer naj ne preklaplja sprotno v drugi jezik, četudi učenci/učenke slovenskega jezika ne znajo.

Meta Vouk v raziskavi podaja strnjen pregled razvoja dvojezičnega šolstva na Koroškem iz zgodovinskega in pravnega vidika, v katerega so vključeni tudi podatki o spremembah pri znanju slovenskega jezika ob vstopu v šolo. V posebnem poglavju osvetljuje imerzivni učni model na osnovi znanstvene literature in praktično uvajanje tega pedagoškega modela na dvojezičnih ljudskih šolah na Koroškem. Imerzivni model bolj kot drugi modeli omogoča, da pouk nemškega in slovenskega jezika poteka v približno enaki meri kot to določa zakon. Iz temeljite analize poglobljenih pogovorov z osmimi učitelji/učiteljicami, ki izvajajo model imerzivnega pouka (transkribirani intervjuji so dodani kot priloga), je razvidno, da imerzivni pouk slovenski jezik krepi in mu daje vrednoto, ker odpade »hirarhija« jezikov. Avtorica tudi opozarja, da bi princip odjave od obligatoričnega slovenskega pouka namesto sedanjega principa prijave k slovenskemu pouku, še dodatno okrepil status slovenskega jezika. Čim več otrok je prijavljenih k dvojezičnemu pouku, tem bolj učinkovit je imerzivni jezikovni model. Eden od zaključkov avtorice je vtis, da dvojezični učitelji/učiteljice rešujejo zamude političnih odločitev. Naloga politike in politikov ni le, da zagotovijo dvojezičnih pouk, temveč da tudi skrbijo za kvaliteten jezikovni pouk. Zato bi bilo priporočljivo, da imerzivni jezikovni pouk izvajajo v večji meri, po možnosti na vseh šolah na dvojezičnem območju Koroške.