Odhodki so v obdobju od januarja do septembra po preliminarnih podatkih glede na primerljivo lansko obdobje višji za šest odstotkov, prihodki pa za 9,7 odstotka. Proračunski primanjkljaj je znašal 466 milijonov evrov.

Proračunski odhodki

Za transferje posameznikom in gospodinjstvom smo v obravnavanem obdobju namenili 1,5 milijarde evrov oziroma 6,5 odstotka več kot lani. Ta rast je med drugim posledica večjega obsega sredstev za zagotavljanje osebne asistence, drugih transferjev in izredne denarne socialne pomoči po lanskih poplavah.

V sklada socialnega zavarovanja (Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije) je državni proračun prispeval 1,4 milijarde evrov, kar je 25,5 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju. Največji delež – 1,1 milijarde evrov – je odpadel na transfer v pokojninsko blagajno. Ta se je zaradi letošnje 8,8-odstotne uskladitve pokojnin in drugih prejemkov ter izplačila letnega dodatka za upokojence glede na primerljivo lansko obdobje zvišal za 26,7 odstotka.

Za investicije smo namenili 769 milijonov evrov oziroma 20,8 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Vlagamo v vojsko, železniško infrastrukturo, razvoj podeželja in raziskovalno opremo.

Za subvencije smo namenili 461 milijonov evrov oziroma 27,3 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Manj smo jih izplačali predvsem zaradi zmanjšanja pomoči gospodarstvu zaradi energetske krize. Obseg kompleksnih subvencij v kmetijstvu se je povečal na 259 milijonov evrov, zaradi draginje smo izplačali 88 milijonov evrov nadomestila dobaviteljem električne energije in plina, za odpravo posledic škode v gospodarstvu po poplavah avgusta lani pa smo namenili 65 milijonov evrov.

Iz rezerv smo letos namenili 518 milijonov evrov oziroma 83,8 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Od tega smo za izločanje sredstev na proračunske sklade namenili 511 milijonov evrov oziroma 86,8 odstotka več kot lani, od tega 224 milijonov evrov na sklad za obnovo.

Proračunski prihodki

Največji del proračunskih prihodkov – približno 87 odstotkov – predstavljajo davčni prilivi. V devetih mesecih se jih je v proračun nateklo 8,9 milijarde evrov oziroma 11,5 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju.

Z davkom na dodano vrednost, ki predstavlja glavni davčni vir, smo zbrali 3,9 milijarde evrov oziroma 4,7 odstotka več kot lani.

Prilivi od dohodnine so se zvišali za 25 odstotkov na 1,5 milijarde evrov. K tolikšni rasti sta poleg visoke zaposlenosti in rasti plač prispevala še ugoden poračun premalo plačanega davka glede na akontacije dohodnine od dejavnosti in zvišanje teh akontacij. Celotni prilivi iz dohodnine sicer ne ostanejo državnemu proračunu, ampak del prejmejo občine. Letos so občine iz tega naslova skupaj prejele 1,1 milijarde evrov oziroma 3,4 odstotka več kot lani.

Tudi z davkom od dohodkov pravnih oseb smo zbrali 1,5 milijarde evrov oziroma 35,6 odstotka več kot v primerljivem lanskem obdobju. Rast je posledica visokega neto poračuna premalo plačanega davka glede na akontacije, kar kaže na veliko boljše poslovanje podjetij od pričakovanj v lanskem letu, predvsem v bančnem sektorju, ter začasnega zvišanja stopnje davka od dohodkov pravnih oseb z 19 na 22 odstotkov, ki je bilo uvedeno z Zakonom o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih virov po lanskih poplavah.

Prilivi od trošarin so se znižali za 0,6 odstotka na 1,2 milijarde evrov.