Svetovni dan habitata v Sloveniji že tradicionalno obeležimo z začetkom Meseca prostora, ki združuje različne dogodke po Sloveniji. Letos poteka z osrednjim sloganom »Podnebje se spreminja, načrtujmo prihodnost, ukrepajmo zdaj«.

Z rastjo svetovnega prebivalstva in naraščajočo urbanizacijo se mesta po svetu, vključno s Slovenijo, soočajo s številnimi izzivi, ki jih še dodatno zaostrujejo podnebne spremembe. Več kot polovica svetovnega prebivalstva že živi v urbanih območjih, napovedi kažejo, da bosta tu do leta 2050 živeli dve tretjini svetovnega prebivalstva. V mnogih mestih so opazne velike socialne razlike, v skrajni obliki s prisotnostjo neformalnih naselij (slumov), kjer ljudje živijo v zelo slabih pogojih brez osnovnih storitev, kot so dostop do pitne vode, sanitarij in elektrike. Mesta so tudi odgovorna za več kot 70 odstotkov svetovnih emisij toplogrednih plinov, promet, zgradbe, energija in ravnanje z odpadki predstavljajo največji del teh emisij. Mesta porabijo kar 78 odstotkov primarne energije na svetu.

Povprečna stopnja urbanizacije v Evropski uniji je visoka, a se med posameznimi državami članicami precej razlikuje. Po stopnji urbanizacije je Slovenija med najmanj urbaniziranimi državami Evropske unije (EU). Ta je približno 50 odstotna, medtem ko je povprečna stopnja urbanizacije v EU 72,5 odstotna. Zaradi naravnih danosti in zgodovinskih, kulturnih ter gospodarskih dejavnikov ima Slovenija specifičen poselitveni vzorec. Zanjo je značilna policentrična struktura urbanega omrežja, katerega ogrodje tvorijo središča, ki so, tipološko gledano, majhna mesta ter nadpovprečna stopnja suburbaniziranosti. Poselitev je neenakomerna, obstaja velika razpršenost in veliko število (več kot 6 tisoč) manjših naselij. Mesta so tudi v evropskem merilu majhna ali srednje velika. Večja mesta so omejena na mestne občine, s številom prebivalcev pod 50.000. Več prebivalcev imata le Ljubljana in Maribor. Prevladujoči prostorsko razvojni trendi v zadnjih desetletjih so suburbanizacija in periurbanizacija ter razpršena gradnja zunaj strnjenih naselij. Ta trend je značilen predvsem na funkcionalnih območjih večjih mest, še posebej ob avtocestnem omrežju in na območjih, ki so z večjimi zaposlitvenimi središči dobro povezana s cestno infrastrukturo, kar predstavlja enega večjih izzivov prostorskega razvoja Slovenije. Slovenska mesta so bistvenega pomena za uravnotežen prostorski razvoj države.

Na spletni strani ministrstva je objavljenih več informacij na temo urbanega razvoja, tudi Nacionalno poročilo o urbanem razvoju.

Svetovni dan habitata je priložnost za razmislek o prihodnosti naših mest. V Sloveniji in po svetu je trajnostni urbani razvoj nujen za izboljšanje kakovosti življenja in zmanjšanje vplivov podnebnih sprememb. Čeprav so slovenska mesta v svetovnem merilu srednje velika in majhna, je tudi zanje značilna kompleksnost načrtovanja in upravljanja. Ključne rešitve med drugim vključujejo uvajanje zelene infrastrukture, krožnega gospodarstva, racionalne organizacije dejavnosti in storitev, stanovanjske dostopnosti, celovite prenove naselij, spodbujanje trajnostnega prometa in energetske učinkovitosti ter prilagajanje na vse bolj nepredvidljive podnebne razmere.

Na spletni strani Združenih narodov so na voljo podrobnejše informacije o svetovnem dnevu habitata (v angleškem jeziku).