Raje živim, kajenje pustim

Obračamo se tudi na ostale in sporočamo, da kajenje poleg odvisnosti povzroča veliko različnih bolezni, od katerih mnoge vodijo v prezgodnjo smrt, predvsem pa jih močno omejujejo v vsakdanjem življenju in zaradi njih ne morejo živeti polno.

Uporaba izdelkov med mladostniki (elektronske cigarete, fuge, nikotinske vrečke, itd.) poveča tudi tveganje za začetek in nadaljevanje kajenja cigaret. Mladi postanejo zasvojeni prej, vloga staršev ter šole pri ozaveščanju in preprečevanju samih začetkov uporabe nikotinskih izdelkov pa je zelo pomembna. Mladostniki in otroci potrebujejo pozitiven zgled vrstnikov in ljudi v domačem okolju, pa tudi jasna pravila za okolje brez tobačnih in s tobakom povezanih izdelkov. Prav je, da smo jim starejši vzor in jih usmerjamo v zdrav življenjski slog.

S sloganom "Izberi sebe, ne kajenja", mladostnike in vse ostale v oktobrski akciji s pesmijo ponovno nagovarjamo, naj izberejo zdrav življenjski slog. Zakaj kajenje ni zdravo, Robert Petan skupaj s prijatelji tokrat razlaga na vsakodnevnih primerih in situacijah, pa tudi, kako kajenje omejuje kadilca. Zato še enkrat: "Izberi sebe, ne kajenja" v videu "Raje živim, kajenje pustim". Delite z nami pozitivne nagovore!

Kajenje povzroča vrsto bolezni, ne le pljučnega raka

Kajenje tobaka škoduje vsakemu organu v telesu in je na prvem mestu med vzroki za bolezni in smrti, ki bi se jih dalo preprečiti. V Sloveniji vsak dan umre 8 prebivalcev zaradi bolezni pripisljivih tobaku oziroma letno okoli 3.000 prebivalcev, starih 30 let ali več.

Kajenje povzroča številne vrste raka (pljučni rak in rak dihalnih poti, rak ustne votline, glasilk, žrela, požiralnika, želodca, debelega črevesa in danke, trebušne slinavke, jeter, ledvic, sečnega mehurja, sečevodov, materničnega vratu, jajčnikov in akutna mieloična levkemija), potrjena je tudi povezava med pasivnim kajenjem in pljučnim rakom. Skupno lahko kajenju pripišemo več kot tretjino (35 odstotkov) omenjenih vrst raka. Kajenju pripisujemo več kot 80 odstotkov raka pljuč in raka grla, med 20 in 50 odstotkov rakov spodnjih sečil, žrela, požiralnika, ustne votline, jeter in želodca, ter 20 odstotkov ali manj ostalih vrst raka.

Kajenje povzroča bolezni dihal (kronična obstruktivna pljučna bolezen, poslabšanje astme, pogostejši kašelj, povečano izločanje sluzi, težave pri dihanju, pogostejše in resnejše okužbe dihal, prezgodnji in pospešen upad pljučnih funkcij) ter bolezni srca in ožilja (koronarna srčna bolezen in srčni infarkt, možganska kap, ateroskleroza, anevrizma abdominalne aorte). Kadilci so bolj dovzetni za določene nalezljive bolezni, kot so tuberkuloza in okužbe spodnjih dihal.

Med bolezni, ki jih povzroča kajenje, štejemo tudi številne druge bolezni, kot so sladkorna bolezen, revmatoidni artritis, bolezni oči, katerih posledica je lahko slepota, motnje erekcije, motnje imunskega sistema, nizko kostno gostoto pri ženskah in zlome kolka, parodontalno bolezen idr.

Pri ženskah je kajenje lahko vzrok zmanjšane plodnosti in izvenmaternične nosečnosti. Kajenje nosečnice škoduje zdravju še nerojenega otroka, povezano je s prezgodnjim porodom, nenadno smrtjo dojenčka, razcepljeno ustnico in/ali nebom (zajčja ustnica, volčje žrelo), nižjo porodno težo otroka in poškodbami ožilja pri še nerojenemu otroku.

Možnosti pomoči pri opuščanju kajenja

Vsem kadilcem, ki želijo svoj življenjski slog spremeniti na boljše, so za uspešno opustitev kajenja na voljo različne vrste brezplačne pomoči. V Centrih za krepitev zdravja in Zdravstveno vzgojnih centrih (CKZ/ZVC) v zdravstvenih domovih sta kadilcem dostopni dve vrsti obravnav, skupinsko in individualno svetovanje za opuščanje kajenja, ki so financirane iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in dostopne vsem. Njihov namen je udeležence motivirati in jim pomagati pri opuščanju kajenja, usposobljeno osebje pa jim nudi strokovno pomoč pri premagovanju telesne in duševne zasvojenosti z nikotinom ter stresa.

Podpora pri opuščanju kajenja je na voljo tudi na brezplačni anonimni telefonski številki 080 2777, ki je objavljena na vsaki cigaretni škatlici in s financiranjem Ministrstva za zdravje deluje v okviru Nacionalnega inštituta za javno zdravje.  Strokovnjaki na telefonski številki so na voljo vsak dan, tudi med vikendi in prazniki med 7. in 10. uro ter med 17. in 20. uro.