V vodilni razpravi na temo transformativne znanosti, tehnologije in inovacijskih politik je izpostavil pomen ustreznega financiranja področja. »V Sloveniji se tega zavedamo, zato bomo iz javnih sredstev postopno dvignili financiranje znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti na 1,25 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), financiranje visokošolske dejavnosti pa na 1,5 odstotka BDP. Seveda je ob tem treba jasno načrtovati tudi porabo teh sredstev za dobrobit države« je povedal minister.

V nadaljevanju je med drugim izpostavil vprašanje akademske svobode in razmerja med bazičnimi ter aplikativnimi raziskavami in inovacijami v odnosu do prenosa znanja. Poudaril je pomembnost koncepta Družbe 5.0, ki narekuje interdisciplinarno sodelovanje že na nivoju razvoja tehnologij, omenil pa je tudi nov mednarodni demonstracijski projekt na področju vodikovih tehnologij, ki se bo izvajal v Sloveniji. »Vesel sem, da napredujemo in da smo v dogovorih tudi z japonskimi partnerji. Takšne projekte, skozi katere nove tehnologije nadomeščajo obstoječe, družba nujno potrebuje za svoj razvoj.«

Minister se je po razpravi srečal s predsednikom Univerze v Tokiu Teruojem Fujiiem, s katerim sta govorila o krepitvi sodelovanja med državama na znanstvenoraziskovalnem in visokošolskem področju.

Ministrska okrogla miza

V okviru STS foruma je potekala ministrska okrogla miza na temo transformativnih politik na področju znanosti, tehnologije in inovacij za krepitev inovacijskih ekosistemov. Minister Papič je v razpravi izpostavil pomen ustrezne raziskovalne opreme in zadostnega financiranja znanosti, tehnologij in inovacij, tudi s pomočjo tveganega kapitala. Poudaril je potrebo po multidisciplinarnih znanjih v razvoju novih tehnologij, kar zahteva spremembe študijskih programov, in nevarnost pomanjkanja usposobljenih kadrov, predvsem na področju STEM (angleško science, technology, engineering, mathematics – STEM).

Ob robu ministrske okrogle mize je opravil bilateralno srečanje z nemškim parlamentarnim državnim sekretarjem pri zvezni ministrici za izobraževanje in raziskave dr. Jensom Brandenburgom. Govorila sta predvsem o dualnem sistemu izobraževanja v visokem šolstvu, ki ima v Nemčiji vedno večjo veljavo. V Sloveniji se trenutno izvaja le na področju poklicnega izobraževanja, dodaten premik na visokošolsko področje pa bi pomenil učinkovitejši in hitrejši prehod v zaposlitev diplomantk in diplomantov visokošolskih programov.

Panel Zelene tehnologije

Udeležbo na STS forumu je minister Papič zaključil s sodelovanjem na panelu z naslovom Zelene tehnologije. V nagovoru je med drugim izpostavil pomembnost velikih demonstracijskih poligonov za testiranje novih tehnologij, kar se je v preteklosti že izkazalo kot odlična rešitev: »S preteklim slovensko-japonskim projektom pametnih omrežij, kjer sem tudi sam sodeloval kot strokovnjak, smo bili izjemno uspešni in prejeli celo nagrado za najboljši projekt na tem področju v svetovnem merilu,« je povedal minister in napovedal nov velik demonstracijski projekt na področju vodikovih tehnologij, v katerem ima Slovenija vodilno vlogo. »Imamo dobre ideje, med katerimi je morda dolgoročno najpomembnejša ta, kako vzpostaviti sistem sezonskih hranilnikov vodika za prenos uporabe energije iz poletne v zimsko sezono,« je še dodal minister Papič.

V zaključku je poudaril, da nove tehnologije same po sebi niso problematične, pomembno je kako jih uporabnikom predstavimo. »Že od samega začetka je ključno sodelovanje različnih ved. Poleg inženirjev potrebujemo tudi sociologe, psihologe, pravnike, ekonomiste, komunikologe in druge znanstvene profile. Multidisciplinaren pristop je pri uvajanju novih tehnologij neizbežen,« je prepričan minister.

Minister Papič se je ob robu STS foruma pogovarjal še s korejskim ministrom za znanost ter informacijske in komunikacijske tehnologije Yoojem Sang-imom, s katerim sta se dogovorila za obuditev sodelovanja med državama na pristojnih področjih.

Minister še v prefekturi Yamanashi

Minister Papič je v okviru delovnega obiska Japonske obiskal še prefekturo Yamanashi, ki velja za eno naprednejših japonskih regij v razvoju uporabe zelenih tehnologij. Srečal se je s predstavniki Univerze Yamanashi, s katero Univerza v Ljubljani uspešno sodeluje že od leta 2017, in si ogledal laboratorij vodilnega centra na Japonskem na področju proizvodnje vodika in nanomaterialov gorivnih celic, ki deluje v okviru te univerze. Obiskal je tudi obrat za proizvodnjo in distribucijo zelenega vodika podjetja Yamanashi Hydrogen Company in se v sklepnem delu dneva srečal z vice guvernerjem prefekture Kouom Osado. V pogovoru sta si izmenjala informacije o uspešnih skupnih projektih in sodelovanjih ter si zaželela nadaljnjih trdnih prijateljskih odnosov med državama.

Zaključek delovnega obiska v Južni Koreji

Minister Papič je delovni obisk v Vzhodni Aziji zaključil z obveznostmi v Južni Koreji. Najprej se je sestal z namestnikom ministra za znanost, informacijske in komunikacijske tehnologije Chang Yune Leejem, nato pa je obiskal še Nacionalno univerzo v Seulu in Univerzo Yonsei, eno najstarejših univerz v Južni Koreji, ter Korejsko zvezo društev znanosti in tehnologije. 

Osrednja tema pogovorov je bila osvežitev Sporazuma o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju med državama iz leta 1994. "Trenutek je pravi," je ob tej priložnosti povedal minister Papič, saj so v teku pogajanja z Evropsko komisijo za polno pridružitev Južne Koreje k programu Obzorje Evropa. "Bilateralno sodelovanje je zato ključno za krepitev vezi med profesorji in raziskovalci, prav zaradi skupnih prijav na razpise Obzorja Evropa," je povedal minister.

Trenutno je odprtih 9 evropskih projektov pri katerih sodelujejo slovenski in korejski raziskovalci. Dodatno spodbudo krepitvi odnosov pa daje tudi odprtje korejskega veleposlaništva v Sloveniji v prihajajočih mesecih, kjer bo morda že prva priložnost za podpis osveženega sporazuma.