Evropski finančni ministri so na zasedanju razpravljali o izvajanju nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost, ekonomskimi in finančnimi posledicami ruske agresije na Ukrajino ter z izhodišči za zasedanje G20 finančnih ministrov in guvernerjev centralnih bank.

Potrdili so Sklepe Sveta EU na temo financiranja ukrepov za boj proti podnebnim spremembam v državah v razvoju. V sklepih izražajo zaskrbljenost zaradi ugotovitev poročila o stanju svetovnega podnebja za leto 2023, v katerem je poudarjeno, da je bilo leto 2023 najtoplejše v zgodovini. EU se tako zavezuje k sodelovanju pri oblikovanju novega kvantificiranega cilja podnebnega financiranja v okviru Pariškega sporazuma. Novi cilj naj odraža globalne in domače napore za mobilizacijo podnebnega financiranja ter naj vključuje široko paleto virov in mehanizmov financiranja.

Beseda je tekla tudi o preteklem Evropskem semestru 2024 in ključnih izzivih za prihodnji Evropski semester 2025. Slovenija pozdravlja razpravo o prihodnosti Evropskega semestra 2025. Pričakovati je cikel, ki bo soočen z izzivi implementacije novega revidiranega okvira ekonomskega upravljanja in pospešenim izvajanjem zadnje faze mehanizma za okrevanje in odpornost. Menimo tudi, da mora Evropski semester ostati fokusiran na ključne makroekonomske politike in izzive v državah članicah.

Včeraj se je sestala tudi Evroskupina, ki je med drugim obravnavala izvajanje priporočil za euroobmočje in stanje v posameznih državah članicah euroobmočja ter opravila izmenjavo mnenj pred mednarodnimi zasedanji. Evroskupina v razširjeni sestavi pa je nadaljevala z razpravami o konkurenčnosti euroobmočja, o digitalnem evru ter o uniji kapitalskih trgov.