V ponedeljek, 7. oktobra in torek, 8. oktobra 2024, so se v Strasbourgu v Franciji na povabilo finske ministrice za kmetijstvo in gozdarstvo Sari Essayah, ki letos predseduje Skupini za gozdove+ (angleško For Forest Group+), srečali ministri za gozdarstvo in drugi visoki predstavniki držav članic Skupine za gozdove+ (Avstrija, Finska, Francija, Slovenija in Švedska) ter poslanci Evropskega parlamenta. Na srečanju je sodelovala tudi predsednica Odbora Evropskega parlamenta za kmetijstvo in razvoj podeželja Veronika Vrecionová.

Na srečanju s poslanci Evropskega parlamenta je Skupina za gozdove+ predstavila delovanje skupine in njena stališča v gozdarstvu. Poleg tega so si sodelujoči izmenjali mnenja o ključnih gozdarskih temah, med drugim o predlogu uredbe EU za spremljanje odpornih evropskih gozdov, ki je v obravnavi v Svetu EU in Evropskem parlamentu.

Ministrica Mateja Čalušić je uvodoma povedala, da je Slovenija ena od najbolj gozdnatih držav v Evropi in kot ustanovna članica Skupine za gozdove+ aktivno sodeluje pri izmenjavi informacij ter oblikovanju politik EU na področju gozdarstva. »Slovenija se ponaša s trajnostnim gospodarjenjem z gozdovi, kar zagotavlja ohranjanje ekosistemov ter uravnoteženo izkoriščanje gozdnih virov.« Pri tem je poudarila, da je treba gozdove obravnavati celostno, saj imajo pomembno socialno, gospodarsko in okoljsko vlogo ter niso samo orodje za doseganje podnebnih ciljev.

V povezavi s predlogom uredbe o spremljanju odpornih evropskih gozdov je opozorila na močno podporo, ki so jo države članice EU izkazale skupnim stališčem Skupine za gozdove+ na septembrskem zasedanju Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo. Ob tem je poudarila: »Ključno je, da se razlikuje med spremljanjem stanja gozdov in načrtovanjem gospodarjenja z gozdovi in da novi okvir za spremljanje gozdov ne povzroči dodatnih finančnih in administrativnih bremen«.

S predsednico Odbora Evropskega parlamenta za kmetijstvo in razvoj podeželja Veroniko Vrecionovó so poleg gozdarskih vsebin razpravljali tudi o prihodnosti skupne kmetijske politike (SKP). Ministrica Čalušić je v intervenciji povedala, da je za Slovenijo usmerjanje večnamenskih funkcij kmetijstva in krepitev razvoja podeželja strateška prioriteta, kar pomeni ustrezen obseg sredstev in stabilen regulatorni okvir. Ministrica Čalušić je še poudarila, da se mora SKP prilagoditi novim izzivom, kot so podnebne spremembe in geostrateške razmere, kar zahteva učinkovite ukrepe za trajnostno kmetijstvo in izboljšanje kakovosti življenja kmetov: »Zagotavljati mora pravičen dohodek za kmete in krepiti njihov položaj v prehranski verigi ob upoštevanju malih in družinskih kmetij ter pravičnega vrednotenja njihovih storitev«. Opozorila je tudi, da je treba pri tem ohraniti ravnotežje med okoljsko trajnostjo in konkurenčnostjo evropskega kmetijstva.