Sestanka se je udeležila široka zasedba predstavnikov avtomobilske industrije, vodstvo Urada Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj (UMAR), predstavniki gospodarskih združenj (Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije in Združenje delodajalcev Slovenije) in Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS). Minister Matjaž Han je v uvodu poudaril, da ministrstvo podrobno spremlja razmere v evropski in globalni avtomobilski industriji, kjer prihaja do velikih premikov ter geostrateških sprememb, ki pomembno vplivajo na izrazito izvozno usmerjeno slovensko gospodarstvo: »Sestanek organiziramo z namenom, da dosežemo skupni skupni cilj: ohranitev industrije in delovnih mest tako v Sloveniji kot v Evropi. Rešitve, ki jih potrebujemo, morajo biti rezultat dialoga med vsemi deležniki ter morajo temeljiti na dejstvih in podatkih.«

Direktorica Umarja je predstavila podatke o pomenu in vplivu avtomobilskega sektorja na bruto družbeni produkt (BDP) in izvoz. Sogovorniki so se strinjali, da je slovenska avtomobilska industrija strateško pomembna za naše gospodarstvo, treba pa zagotoviti dodatne podatke, da se bo natančno identificiral položaj na makro ravni (raven industrije) in mikro ravni (raven podjetij). V zvezi s tem so se strinjali, da se vzpostavi dodatno sodelovanje med UMAR, Analitiko GZS in Avtomobilskim grozdom Slovenije (ACS).

Dr. Peter Wostner (UMAR) je na sestanku izpostavil nujnost in smer strukturnih ukrepov, ki so jih sogovorniki uskladili v naslednje prioritete:

• izboljšanje proizvodnih procesov z integracijo procesnih tehnologij, digitalizacijo, avtomatizacijo in robotizacijo, uporabo podatkov in razvojem digitalnih dvojčkov,
• podpora raziskavam in razvoju za prebojne tehnologije in produkte z višjo dodano vrednostjo,
• podpora razvoju novih trgov in poglobljenemu umeščanju slovenskih deležnikov v globalne verige vrednosti,
• razvoj znanj, veščin in kompetenc zaposlenih z osvajanjem kompleksnejših znanj, kulturo inovativnosti ter boljšim vključevanjem zaposlenih v upravljavske procese.

Ob tem je pričakovanje industrije, da država tudi z začasnimi ukrepi, denimo z napovedano shemo skrajšanega delovnega časa, vzdržuje zaposlenost, kjer bo prišlo do začasnih nihajev v povpraševanju, te ukrepe pa je treba izkoristiti tudi za dodatno usposabljanje in izobraževanje zaposlenih, saj bo prestrukturiranje avtomobilske industrije zahtevalo dodatna znanja, veščine in kompetence.

Tanja Mohorič, direktorica ACS je poudarila, da je vesela, da ministrstvo prepoznava pomen avtomobilske industrije za celotno slovensko gospodarstvo: »Še posebej je pomembno, da ministrstvo koordinira vse deležnike, ki so pomembni za razvoj avtomobilske industrije in da proaktivno pristopa k poglabljanju razumevanja potreb industrije tako na operativnem kot na strateškem nivoju. Kot združenje avtomobilske industrije bomo z vsemi močmi podprli prizadevanja vseh deležnikov predvsem s komuniciranjem naše jasne skupne strategije razvoja. Verjamem, da bomo na ta način skupaj še naprej oblikovali spodbudno gospodarsko okolje za slovenske dobavitelje.«

Miro Smrekar iz Združenja delodajalcev Slovenije je v razpravi o potrebnih ukrepih dejal, da »sedaj ne bo dovolj, da smo pridni, morali bomo biti tudi pametni in hitri.«

Lidija Jerkič, predsednica ZSSS, je po sestanku dejala, da »sindikati pozdravljamo zgodnjo priložnost za vključitev v iskanje rešitev za novo gospodarsko vizijo domače industrije, katera ima lahko velik vpliv tudi na delavke in delavce. S smerjo, usmerjeno v preboj panog na višji nivo, ki ji sledi tudi večja usposobljenost zaposlenih, se v sindikatih še kako strinjamo.«

Nemška avtomobilska industrija se trenutno sooča z vse večjimi izzivi, kot so naraščajoča konkurenca kitajskih električnih vozil (EV) v Evropi, sankcije proti Rusiji, trenutna cenovna vojna v segmentu EV in šibkejše povpraševanje na Kitajskem po vozilih, izdelanih v Nemčiji. Zaradi teh dejavnikov so se povečale ovire za nemško proizvodnjo vozil.

Analitiki Fitch Solutions napovedujejo, da bo nemška proizvodnja vozil v obdobju 2025–2033 v povprečju rasla le za 0,5 odstotka letno, pri čemer naj bi obseg proizvodnje leta 2033 dosegel 4,5 milijona enot. Če bi glavni avtomobilski proizvajalec Volkswagen zapiral svoje tovarne, bi to lahko pospešilo upad nemške avtomobilske industrije v tem obdobju. Kombinacija dejavnikov, kot so zmanjšan izvoz na tradicionalne trge, trgovinske ovire, slabi demografski obeti in konec motorjev z notranjim zgorevanjem, bo v prihodnjih letih dodatno prispevala k upadu nemške proizvodnje vozil.