Scenarija NEPN temeljita na strokovnih analizah in sta zasnovana tako, da zagotavljata doseganje podnebnih ciljev ter hkrati omogočata zanesljivo in cenovno dostopno oskrbo z energijo. Navedbe, sklicujoč se predvsem na tako imenovani scenarij SAZU (Slovenska akademija znanosti in umetnosti) - Strategija razvoja elektroenergetsko-podnebnega sistema Slovenije do leta 2050, so v marsikaterem delu pomanjkljive in zavajajoče, zato jih v nadaljevanju dodatno osvetljujemo. 

Dva scenarija za NEPN pripravljena že leta 2018

Trenutno veljavni NEPN, ki je bil sprejet februarja 2020, se je pripravljal v letih 2018 in 2019. Že takrat sta bila pripravljena dva scenarija, in sicer scenarij, ki poleg obnovljivih virov energije vključuje tudi gradnjo nove jedrske elektrarne (scenarij z dodatnimi ukrepi – JE+OVE) ter scenarij, ki temelji le na obnovljivih virih energije (scenarij z dodatnimi ukrepi – OVE). Ne drži torej, da je bilo v prvotni različici predvideno, da bi slovenski elektroenergetski sistem v prihodnje temeljil le na obnovljivih virih energije (OVE).

Nerealna ocena investicij v scenariju razogljičenja proizvodnje električne energije SAZU

Pogosto omenjani scenarij razogljičenja proizvodnje električne energije SAZU predvideva, da bi bile do leta 2050 potrebne investicije v višini 18,4 milijarde evrov. Pri tej oceni so bile uporabljene predpostavke, ki so po naši oceni najmanj nerealne. Na primer, vrednost investicij za novo jedrsko elektrarno (JEK2) je ocenjena na 6,6 milijarde evrov (brez stroškov financiranja), kar je glede na znane okvirne ocene očitno prenizka vrednost. Scenarij SAZU temelji tudi na predpostavki, da bo JEK2 zgrajen in vključen v omrežje leta 2035, kar je povsem nerealno. Obe predpostavki bistveno vplivata na zaključke, ki izhajajo iz omenjenega scenarija, zaradi česar so ti najmanj zavajajoči.  Podobno nerealne so tudi ocene potrebnih dodatnih vlaganj v električna omrežja v višini zgolj 2,3 milijarde evrov do leta 2050, saj je razmah elektrifikacije v sistemih ogrevanja, proizvodnih procesov, mobilnosti in razpršene proizvodnje elektrike že v teku in se b o v naslednjih dveh desetletjih še pospeševal, ne zaustavljal.

Scenarij NEPN in scenarij SAZU povsem primerljiva glede obsega proizvodnje električne energije iz OVE

Pogosto omenjani scenarij SAZU in scenarij NEPN, ki poleg obnovljivih virov energije predvideva tudi gradnjo nove jedrske elektrarne (scenarij z dodatnimi ukrepi – JE+OVE), predvidevata povsem primerljiv obseg proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije. Scenarij SAZU v letu 2050 namreč predvideva 7.680 MW sončnih elektrarn in 511 MW vetrnih elektrarn, scenarij JE+OVE v NEPN pa 7.629 MW oz. 503 MW kapacitet teh dveh virov. Ne drži torej, da je pristop NEPN bistveno drugačen.

NEPN in razogljičenje

Trditev, da NEPN ne zagotavlja razogljičenja, ne drži in je nekonsistentna. Izračun NEPN, ki temelji na jedrski energiji in OVE (JE+OVE) jasno temelji na predpostavkah postopnega razogljičenja, vključno z razvojem obnovljivih virov energije in zmanjšanjem specifičnih emisij, skladno s cilji EU, ki predvidevajo odpravo premoga do leta 2050. Omenjeni izračun bistveno ne odstopa od scenarija SAZU,  za katerega pa se v javnosti prikazuje doseganje razogljičenja. 

Energetska odvisnost in strateška tveganja

Trditev, da NEPN povečuje energetsko odvisnost in izpostavlja Slovenijo strateškim tveganjem glede zanesljivosti oskrbe in cen električne energije, ni utemeljena. V obeh scenarijih, NEPN JE+OVE in SAZU, je skupna proizvodnja električne energije leta 2030 povsem primerljiva (tj. dobrih 19 TWh) in enako v 2040 (30 TWh), pri čemer v strukturi proizvodnje ni bistvenih razlik. Tudi pri rabi električne energije so razlike zelo majhne. Ključna razlika med scenarijem NEPN (JE+OVE) in scenarijem SAZU se pojavi po letu 2040, saj NEPN upošteva iztek podaljšane življenjske dobe NEK1 leta 2043 (previdnostno načelo), kar nadomesti z manjšim modularnim jedrskim reaktorjem, medtem ko SAZU scenarij predvideva delovanje NEK1 tudi po letu 2043.

Vlaganja v distribucijska in prenosno omrežje

Trditev, da NEPN zaradi poudarka na razpršenih OVE zahteva velika vlaganja v distribucijska in prenosno omrežje ne drži, saj so vlaganja v elektroenergetska omrežja potrebna najprej in predvsem zaradi večje rabe električne energije v prometu in pri ogrevanju. Poudarek na razpršenih virih OVE v NEPN scenariju JE+OVE pa so povsem primerljiv s tistim v scenariju SAZU, zato so navedbe o posledično višjih stroških, nadomestnih kapacitetah in cenah električne energije, zavajajoče.

Primerjava stroškov scenarijev NEPN in SAZU

Glede navedb, da NEPN zaradi poudarka na razpršenih OVE prinaša izjemno visoke stroške na enoto električne energije iz novih OVE in nadomestnih kapacitet (plinske elektrarne) ter uvoza želimo poudariti, da tudi scenarij SAZU zaradi gradnje JEK2 predvideva dodatne plinske kapacitete, primerljive z ocenami iz scenarija JE+OVE v NEPN. Trditev, da v scenariju SAZU ni visokih stroškov novih OVE in nadomestnih kapacitet, tako ne drži, neutemeljeno pa se na tej podlagi ocenjuje, da je scenarij JE+OVE v NEPN predrag ter da ne dosega ciljev razogljičenja in da vodi v energetsko revščino in deindustrializacijo.

Slovenija potrebuje strokovno razpravo, temelječo na realnih predpostavkah in ocenah

Slovenija ima zelo bolečo izkušnjo z gradnjo velikega energetskega objekta, ki je temeljila na nepravilnih predpostavkah in zavajajočih ocenah, kar danes predstavlja veliko družbeno in ekonomsko breme za Slovenijo. Na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo zato cenimo in spodbujamo čim širšo in čim bolj utemeljeno razpravo o scenarijih podnebnega in energetskega razvoja Slovenije, a pri tem pozivamo k strpnemu in strokovnemu dialogu, katerega cilj naj bo iskanje rešitev in medsebojna krepitev znanja tako v strokovni kot tudi širši javnosti, na podlagi česar bodo lahko sprejete kakovostne, informirane in družbeno sprejemljive odločitve.