Finančni petek: Državni proračun

Proračun Republike Slovenije je temeljni dokument, ki določa, koliko denarja bo država zaslužila in porabila v enem letu. Je pomemben instrument, ki ga imamo na voljo za izvajanje večletne makroekonomske politike. Sprejme ga Državni zbor po posebnem, predpisanem postopku. Sestavljata ga dva glavna dela: prihodki in odhodki.

Prihodki države prihajajo predvsem iz davkov, carin in prispevkov, ki jih plačujejo državljani, podjetja in drugi subjekti, poleg tega pa so vir prihodkov države tudi evropska sredstva in donacije. Odhodki pa zajemajo sredstva, ki jih porabimo za delovanje države in zagotavljanje blaginje državljanov, kot so javno zdravstvo, javno izobraževanje, plače javnih uslužbencev, socialna pomoč, pokojnine, varstvo okolja, pomoč ob naravnih in drugih nesrečah ter investicije v infrastrukturo in obrambo.

Državni proračun je le ena od štirih blagajn javnega financiranja in predstavlja nekaj manj kot polovico vseh javnofinančnih odhodkov. Javnofinančna sredstva se stekajo še v pokojninsko in zdravstveno blagajno, občinski proračuni pa predstavljajo prihodke in odhodke občin.

Cilj proračuna je, da so prihodki in odhodki čim bolj uravnoteženi. Kadar so prihodki višji od odhodkov, država ustvari proračunski presežek, kar pomeni, da ji ostane nekaj denarja. Če pa so odhodki višji od prihodkov, nastane proračunski primanjkljaj, kar pomeni, da mora država denar sposoditi.

Z dobro načrtovanim proračunom država zagotavlja, da so javne storitve učinkovite in da se denar porabi tam, kjer je najbolj potreben. Podatki o tem, koliko država vsako leto nameni za posamezna področja, so na voljo tudi v interaktivni obliki.  

V predlogih proračunov za leti 2025 in 2026 so v ospredju ukrepi za krepitev slovenskega gospodarstva, zdravstva, znanja, inovacij in stanovanjske ter podnebne politike, podprti tudi z evropskimi viri. Hkrati v proračunu ohranjamo enega najvišjih deležev državnih investicij v Evropski uniji.