Skoči do osrednje vsebine

Svet Združenih narodov za človekove pravice je sklenil svoje 57. zasedanje

V Ženevi se je zaključilo 57. zasedanje Sveta Združenih narodov za človekove pravice, ki je potekalo od 9. septembra 2024. Na zasedanju je bila soglasno sprejeta resolucija o izobraževanju za človekove pravice, ki jo je Slovenija predlagala v sodelovanju s skupino držav iz različnih regij sveta.
tablica z napisom usmerjena proti znamenitemu stropu v dvorani, v ozadju druge roke z dvignjenimi tablicami ostalih držav

Dvig tablice z napisom Slovenija v dvorani Sveta Združenih narodov za človekove pravice | Avtor: Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve

Slovenija je posebno pozornost namenila tudi vprašanjem enakosti spolov, človekovim pravicam starejših, vplivom podnebnih sprememb na človekove pravice ter stanju človekovih pravic v posameznih državah.

Resolucija o izobraževanju za človekove pravice, ki jo je Slovenija vložila skupaj z Brazilijo, Kostariko, Italijo, Marokom, Filipini, Senegalom in Tajsko, omogoča nadaljevanje Svetovnega programa za izobraževanje za človekove pravice in začenja peto fazo programa, ki namenja posebno pozornost človekovim pravicam v kontekstu digitalnih tehnologij, podnebnih sprememb in enakosti spolov. Izobraževanje o človekovih pravicah, še posebej za mlade, je vse bolj prepoznano kot ključno orodje za reševanje nekaterih najpomembnejših izzivov sodobnega časa.

Na zasedanju je Slovenija kot članica EU sodelovala tudi pri njenih pobudah. Tako je na pobudo EU Svet podaljšal mandate posebnih poročevalcev za stanje človekovih pravic v Burundiju in Afganistanu. Skupaj z malimi otoškimi državami v razvoju je EU dosegla podaljšanje mandata posebnega poročevalca za človekove pravice in podnebne spremembe. Slovenija je kot del skupine držav podprla tudi podaljšanje mandata posebnega poročevalca za stanje človekovih pravic v Ruski federaciji.

Kot članica Varnostnega sveta Organizacije združenih narodov (OZN) je Slovenija na zasedanju opozarjala na kršitve človekovih pravic po svetu, ki so tesno povezane z vprašanji miru in varnosti. Izrazila je skrbi glede stanja človekovih pravic v Ukrajini, Rusiji, na okupiranih palestinskih ozemljih, v Mjanmaru, Sudanu, Siriji, Demokratični republiki Kongo, Somaliji, Južnem Sudanu, Haitiju, Belorusiji in Venezueli.

Slovenija je aktivno sodelovala v razpravah o človekovih pravicah starejših, pravici do varne pitne vode in sanitarij ter enakosti spolov. Na letni razpravi o vključevanju vidika spolov v delo Sveta in njegovih mehanizmov je poudarila, da je sistematično vključevanje tega vidika ključno za odzivanje na položaj in specifične potrebe žensk in deklet po svetu.

Slovenija je skupaj z Avstrijo, Švico in Lihtenštajnom sodelovala na panelni razpravi o osrednji vlogi družine, ter z Avstrijo in Hrvaško na panelu o kakovostnem izobraževanju za mir in strpnost. Na obeh razpravah smo poudarili potrebo po varstvu otrokovih pravic ter ključno vlogo izobraževanja pri uresničevanju človekovih pravic in obravnavi številnih globalnih izzivov današnjega časa.

Skladno z našimi prizadevanji za večjo zaščito starejših na globalni ravni smo soorganizirali razpravo z neodvisno strokovnjakinjo OZN za pravice starejših Claudio Mahler. Ob mednarodnem dnevu starejših smo skupaj s civilno družbo in nekaterimi državami izpeljali razpravo o najboljših načinih za spodbujanje in zaščito pravic starejših, tudi z umestvijo varstva človekovih pravic starejših v mednarodnopravni okvir.

Skupaj z Nemčijo in Odborom za otrokove pravice je Slovenija gostila dogodek ob 10. obletnici sprejetja Izbirnega protokola o postopku sporočanja kršitev, ki otrokom omogoča vlaganje pritožb zaradi kršitev njihovih pravic Odboru. Prav tako je organizirala okroglo mizo s posebno predstavnico generalnega sekretarja Združenih narodov za problematiko nasilja nad otroki Najat Maalla M'jid.