Paliativna oskrba je ključnega pomena za neozdravljivo bolne, saj se osredotoča na izboljšanje kakovosti življenja bolnikov in njihovih družin v času spopadanja z resno boleznijo. Na Ministrstvu za zdravje se zato zavedamo velikega pomena paliativne oskrbe, ki omogoča celosten pristop k obravnavi, ki spoštuje bolnikove želje in dostojanstvo ter zmanjšuje trpljenje bolnika v najtežjih trenutkih njihovega življenja.

Paliativna oskrba presega zgolj medicinsko pomoč, saj zajema vse vidike bolnikovega življenja, vključno s skupnostjo, v kateri živi. V razvoju paliativne mreže na ministrstvu v ospredje postavljamo individualne potrebe bolnikov in njihovih svojcev, saj si želimo, da bi bili lahko ustrezno oskrbovani v okoljih, kjer je to zanje najbolj primerno in tam, kjer si to želijo, to je najpogosteje lasten dom. Pri obravnavi bolnikov v domačem okolju je pomembno tesno sodelovanje družinskih zdravnikov, patronažnih sester in specializiranih paliativnih enot.

V lanskem letu smo v okviru Načrta za okrevanje in odpornost in ukrepa Krepitev kompetenc za zagotavljanje kakovosti oskrbe, začeli izvajati projekt Krepitev mobilnih paliativnih timov, ki bo trajal do leta 2026. S projektom bomo na nacionalnem nivoju podprli izvajanje paliativne oskrbe bolnikov in njihovih svojcev v domačem okolju. Osnovni cilj projekta je zagotovitev potrebne opreme (vozil, prenosne medicinske opreme in zaščitne osebne opreme) in izobraževanje izvajalcev mobilnih timov. Za izvedbo projekta sta na voljo dva milijona evrov iz sklada za okrevanje in odpornost.

Ponosni smo, da je v okviru projekta že začelo delovati devet mobilnih timov, in sicer v Splošni bolnišnici Murska Sobota, Splošni bolnišnici Ptuj, Univerzitetnem kliničnem centru Maribor, Splošni bolnišnici Celje, Onkološkem inštitutu Ljubljana, Splošni bolnišnici Jesenice, Splošni bolnišnici Nova Gorica, Splošni bolnišnici Izola in Splošni bolnišnici Novo mesto.

Za izvajanje delovanja mobilnih paliativnih timov smo zagotovili sredstva v Uredbi za financiranje storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja in poskrbeli za širitev programov. Skupaj z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije smo prenovili model plačevanja storitev, ki omogoča večjo transparentnost v pregledu storitev in omogoča boljšo finančno vzdržnost modela. Prenovljen model plačevanja ustvarja tudi pogoje za izvajanje storitev tam, kjer jih bolniki potrebujejo.

Mobilne enote, poleg omenjenih, delujejo tudi v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana (UKCLJ) za hematološke bolnike in bolnike z amiotrofično lateralno sklerozo (ALS), v bolnišnici Slovenj Gradec in na Onkološkem inštitutu.

Ministrstvo za zdravje je na predlog UKCLJ letos omogočilo izvajanje programa Paliativna obravnava otrok, in sicer na vseh ravneh zdravstvene dejavnosti. Za najmlajše bolnike v okviru Pediatrične klinike v Ljubljani deluje pediatrični paliativni tim, ki ga vodi od maja letos imenovana koordinatorica paliativne oskrbe za otroke dr. Anamarija Meglič.

Septembra letos smo na ministrstvu imenovali novo državno koordinatorico za razvoj paliativne oskrbe v Sloveniji, dr. Majo Ebert Moltara, vodjo specializiranega paliativnega tima na Onkološkem inštitutu Ljubljana. Dr. Ebert se bo zavzemala za sistemsko ureditev paliativne oskrbe na vseh nivojih zdravstvenega sistema, tako na primarnem, sekundarnem in terciarnem nivoju, za vse bolnike, tako bolnike z rakom kot bolnike z drugimi neozdravljivimi boleznimi. Kot enega od glavnih izzivov vidi zagotavljanje ustreznega izobraževanja zdravstvenih delavcev in sodelavcev ter informiranje bolnikov in njihovih bližnjih o pomenu in dobrobiti paliativne oskrbe. Odnos do oskrbe težko bolnih in umirajočih razume kot odraz današnje družbe in verjame, da nam pri tem lahko pomagajo tudi programi detabuizacije smrti in dejavnosti hospic gibanj.