Ministra je ves čas obiska spremljala veleposlanica Republike Slovenije v Bruslju Barbara Sušnik.

Rudarska pokrajina Limburg je v tridesetih letih dvajsetega stoletja pritegnila večje število Slovencev, ki so tam dobili možnost za zaposlitev. Tako še danes v mestih Genk, Maasmechelen in okolici živi največ rojakov, ki so svoj drugi dom našli v Belgiji. Četudi so se hitro aktivno vključili v življenje lokalnega prebivalstva, pa so še vedno povezani in s ponosom ohranjajo slovenske tradicije in identiteto.

Minister je svoj dan pričel v Genku, kjer so ga sprejeli v Slovenskem kulturnem društvu Naš dom. Predsednik društva Frans Novak in upravni odbor so na kratko predstavili aktivnosti društva, ki novembra obeležuje 40. obletnico delovanja. V Genku so se Slovenci povezovali že pred tem, v prvem od treh društev, ki so tu delovala, so se Slovenci začeli združevati že pred sto leti, leta 1924. Četudi so v požaru pred skoraj 30 leti skoraj izgubili svoj dom, so ga z veliko požrtvovalnostjo kar v najkrajšem času obnovili. Seveda pa se v zadnjih letih ponovno soočajo z izzivi, ki jih prinaša potreba po obnovi stavbe. V njihovih prostorih vsak ponedeljek poteka tudi dopolnilni pouk slovenskega jezika in kulture, poučuje jih iz Slovenije napotena učiteljica Petra Likar Jan. Letno pripravijo štiri do pet prireditev. Zadnja leta si prostore delijo s portugalsko skupnostjo.

V nadaljevanju si je minister ogledal podjetje IPTE, ki se ukvarja z dobavo avtomatizacijskih rešitev in testnega inženiringa za elektronski in mehansko industrijo. Podjetje, ki zaposluje skoraj tisoč oseb na štirinajstih lokacijah v desetih državah na treh kontinentih, vodi belgijski podjetnik slovenskega rodu Vladimir Dobosch.

Pot je ministra Mateja Arčona popoldne vodila v Maasmechelen, kjer se je udeležil Slovenskega dneva. Pestro dogajanje se je pričelo s slovensko mašo, ki jo je vodil župnik Gregor Šemrl iz Slovenske katoliške misije Eisden, ki se mu je pridružil župnik Zvone Štrubelj iz Bruslja. Sledil je kulturni program.

Ministru je ob tej priložnosti Stani Revinšek razkazal rudarsko naselje in mu povedal nekaj več o začetkih slovenstva v tej rudarski pokrajini. Prvo društvo - takrat Podporno društvo Sv. Barbara, je začelo delovati že leta 1925, cilj društva je bila finančna podpora v primeru nesreče ali smrti. Kasneje leta 1929 se je ustanovilo prvo kulturno društvo, ki letos praznuje.

Vrhunec sobotnega dne pa je bila nedvomno prireditev ob 95. letnici Slovenskega kulturnega društva sv. Barbara. Ob tem visokem jubileju je minister Arčon Slovenskemu kulturnemu društvu sv. Barbara Maasmechelen podelil priznanje in zahvalo Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu za dolgoletno neutrudno delo in neprecenljiv prispevek k ohranjanju slovenske identitete, kulture in jezika v Belgiji. Prav tako pa se je s priznanjem urada minister za dolgoletno neutrudno delo na področju ohranjanja slovenske kulture in identitete ter neprecenljiv prispevek k delovanju slovenske skupnosti v Belgiji zahvalil tudi predsedniku Jožetu Oblonšku. S slovensko pesmijo so večer obogatili članice Ženskega pevskega zbora Rože iz Nove Gorice in pevski zbor Slomšek iz Maasmechelna. Prijetno druženje se je ob dobri hrani, glasbi slovenskega narodnozabavnega ansambla Utrip in odlični družbi, zavleklo pozno v noč. S prisotnostjo pa je društvu in slovenski skupnosti svoj poklon izrazil tudi župan občine Maasmechelen Raf Terwingen.

V Maasmechelnu delujete dve slovenski društvi. Slovensko društvo Sv. Barbara, ki je bilo ustanovljeno leta 1929, ima bogato založeno knjižnico. Slovensko katoliško pevsko in kulturno društvo Slomšek, ki je bilo ustanovljeno leta 1960, deluje na kulturnem in prosvetnem področju in ima pevski zbor, v katerem sodelujejo tudi člani drugih društev ter nekaj Flamcev in Nizozemcev. Zelo aktiven pa je tudi Odbor za pobratenje Maasmechelna in Škofje Loke. Obe društvi in odbor pripravljajo več prireditev in aktivnostih, pri mnogih pa tudi sodelujejo.