Mednarodni dan zmanjšanja tveganj nesreč
Vedno več nesreč, mnoge od njih povzročajo in poslabšujejo podnebne spremembe, ogroža blaginjo otrok in mladine. Po podatkih organizacije UNICEF je približno milijarda otrok po vsem svetu izpostavljena izjemno visokim tveganjem zaradi vplivov podnebja in podnebno pogojenih nesreč.
Poleg tveganj smrti in poškodb se otroci po nesrečah soočajo s kaskadnim učinkom njihovih posledic, kot so to motnje v šolskem procesu, zagotavljanju ustrezne prehrane, zdravstvenem varstvu in varnosti. Opolnomočenje otrok in mladine ter zagotovitev prostora in načinov za njihovo prispevanje k zmanjšanju tveganja nesreč prispeva k implementaciji Sendajskega okvira za zmanjšanje tveganja nesreč 2015–2030. Slednje se ujema tudi s pozivi k ukrepanju iz politične deklaracije vmesnega pregleda Sendajskega okvira v letu 2023, ki pozval k polni, enakopravni, smiselni in vključujoči udeležbi mladih in spodbujanju kulture preprečevanja nesreč.
Opolnomočenje otrok in mladine, zlasti z izobraževanjem, omogoča, da se ustrezno zaščitijo in z deljenjem pridobljenega znanja postanejo nosilci sprememb v svojih družinah in skupnostih. To je še posebej pomembno v kontekstu globalnega prizadevanja za razširitev sistemov zgodnjega opozarjanja na nesreče v okviru Združenih narodov: pobuda generalnega sekretarja ZN: Zgodnja opozorila za vse.
Poziv k dejanju
Mednarodni dan zmanjšanja tveganj nesreč 2024 poziva države k izobraževanju šoloobveznih otrok zlasti z vlaganjem na dveh ključnih področjih:
- Zaščita otrok in mladine z zagotavljanjem varnih izobraževalnih ustanov in razpoložljivih sistemov za zgodnje opozarjanje na nesreče.
- Opolnomočenje otrok in mladostnikov za odpornost pred nesrečami s pomočjo starosti primernemu izobraževanju za razumevanje tveganj nesreč in ukrepanje glede na tveganja s katerimi se soočajo. To vključuje tudi krepitev njihove pripravljenosti na ustrezen odziv ob zgodnjih opozorilih na nesreče. Opolnomočeni otroci in mladostniki tako postanejo nosilci sprememb za večjo odpornost pred nesrečami.
V Sloveniji obnova šolskih stavb poteka v skladu z zakonodajo in načelom boljše ponovne izgradnje, kjer se pri obnovi poskrbi tudi za njihov dvig odpornosti proti nesrečam.