Globalno poročilo o prehranskih krizah za leto 2024 (v angleščini).

Odprava lakote po svetu (v angleščini) je eden od sedemnajstih ciljev trajnostnega razvoja, ki jih je z Agendo 2030 za trajnostni razvoj (v angleščini) sprejela Organizacija združenih narodov.

Napredek pri zmanjševanju lakote in podhranjenosti je v zadnjih letih zastal (v angleščini), zlasti zaradi pandemije covida-19, ruske vojaške agresije na Ukrajino (v angleščini), gospodarskih nihanj, naraščanja števila konfliktov in vplivov podnebnih sprememb. Vsi ti vzroki so ustvarili začarani krog, sredi katerega je lačnih kar 735 milijonov ljudi. Lakota je resen problem v 43 državah, kar je petina držav sveta.

V svetu naraščata število in obseg akutnih humanitarnih kriz, ki so posledica oboroženih spopadov, v nekaterih predelih pa se ob tem spoprijemajo še z uničujočimi posledicami podnebnih sprememb in vplivov na okolje. Med taka področja spadajo Gaza, Sudan, Ukrajina, Jemen, Sirija, Libanon, Haiti in države Vzhodne Afrike.

Humanitarnim krizam na konfliktnih območjih je skupno nespoštovanje mednarodnega humanitarnega prava ‒ napadi na civiliste in civilno infrastrukturo ter omejevanje humanitarnega dostopa in ogrožanje varnosti humanitarnih delavcev. Slovenija je kot članica Varnostnega sveta zavzeta in skrbna zagovornica spoštovanja mednarodnega humanitarnega prava (v angleščini), nanj dosledno opozarja v primeru katerekoli krize. Zavzema se za dosledno spoštovanje resolucije Varnostnega sveta 2417 (v angleščini), s katero se obsoja uporaba lakote kot orožja in ki države zavezuje, da omogočijo, da pomoč v hrani pride do prizadetih prebivalcev.

Podnebne spremembe terjajo prilagoditev na nove razmere in ob tem je jasno, da prehod na trajnostne kmetijsko-prehranske sisteme ni izbira, temveč nuja. Prehranska varnost pomeni tudi okoljsko, gospodarsko in družbeno trajnostni pristop, kakršen je agroekologija. Lokalna pridelava in njeno regionalno trženje morata temeljiti na kakovostni, ekološki pridelavi, ki varuje podnebje ter ohranja naravne vire (vodo, zemljo) in biotsko raznovrstnost.

Prehranska varnost je ogrožena tudi zaradi neuravnoteženega razvoja, diskriminacij in neenakosti, ki so se v zadnjih letih še poglobili. Enakost spolov in opolnomočenje žensk in deklic sta za izgradnjo vzdržnega sistema prehranske varnosti ključna. Ženske, tudi v lokalnih skupnostih, imajo ključno vlogo v celotnem kmetijsko-prehranskem sistemu – kot pridelovalke in predelovalke hrane, kot trgovke in podjetnice, kot potrošnice in oblikovalke odnosa do hrane. Vidik spola in transformativni pristopi (v angleščini), ki obravnavajo temeljne vzroke neenakosti spolov, so tako nujni gradnik prehranske varnosti.

Pravica do hrane

Človekova pravica do hrane (v angleščini) je temeljna pravica in izhaja iz splošne človekove pravice do dostojnega življenja in zdravja. Vključuje dostop do zadostne, varne, ustrezne in hranljive hrane, ki omogoča človeku ohranjanje zdravja in normalnega telesnega razvoja. Ta pravica je priznana v več mednarodnih dokumentih, predvsem v Mednarodnem paktu o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah (v angleščini), ki v 11. členu poudarja pravico vsakega posameznika do ustrezne prehrane. Ta pravica državam nalaga obveznost, da sprejmejo ustrezne ukrepe za zagotovitev pogojev za enak dostop do hrane za vse prebivalce, pri čemer je posebna pozornost namenjena ranljivim skupinam.

Slovenija podpira pravico do varne hrane kot del širših prizadevanj za človekove pravice. Podpira tudi obravnavo pravice do hrane v Svetu za človekove pravice in mandat posebnega poročevalca za pravico do hrane (v angleščini). Letošnji svetovni dan hrane (16. oktober, v angleščini) je posvečen pravici do hrane.

Slovenija za svet brez lakote

Slovenija ima kot razvita država dolžnost, odgovornost in interes prispevati v boju proti lakoti in negovati globalno solidarnost. Zagotavljanje prehranske varnosti spada med strateške prednostne naloge Slovenije, v skladu s Strategijo mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči. K zagotavljanje pomoči na področju prehranske varnosti nas vežejo tudi mednarodne zaveze, ki smo jih kot razvita država donatorica sprejeli v okviru mednarodnih pobud, kot sta Svetovni program za hrano (WFP) in Konvencija za pomoč v hrani.

Učinkovito odzivanje na krizne razmere zagotavljamo prek uveljavljenih mednarodnih ali domačih organizacij in partnerjev, kot so Organizacija združenih narodov (njen Svetovni program za hrano), Mednarodni odbor Rdečega križa, Slovenska karitas, ter prek razvojno-humanitarnih projektov, ki jih izvajajo slovenske nevladne in druge domače partnerske organizacije.

Slovenija je od leta 2021 za skoraj šestkrat povečala humanitarno pomoč za prehransko varnost.

Slovenija za svet brez lakote v sodelovanju z mednarodnimi organizacijami …

Leta 2022 smo prispevali 1,520.000 evrov za prehransko varnost prek WFP: 1 milijon evrov v okviru pobude Žito iz Ukrajine – pošiljka v Sudan ter ostalo za Ukrajino, Haiti in države podsaharske Afrike.

Leta 2023 smo prispevali 1,890.000 evrov za prehransko varnost: 1 milijon evrov v okviru pobude Žito iz Ukrajine – pošiljka v Kenijo, 100.000 evrov za države na območju Sahela, 40.000 evrov za Jemen, 50.000 evrov za Haiti, 200.000 evrov za Afriški rog in 450.000 evrov za Gazo (vse prek WFP) ter 50.000 evrov za obravnavanje prehranske varnosti v Somaliji (prek Organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo).

V letu 2024 namenjamo 1 milijon evrov za pomoč v hrani za Palestino prek WFP. Slovenija bo že tretje leto zapored namenila 1 milijon evrov prek WFP za program Žito iz Ukrajine za pomoč v hrani prizadetemu prebivalstvu v najmanj razvitih državah Podsaharske Afrike (ali za druge projekte WFP za oskrbo prebivalstva v najmanj razvitih državah Podsaharske Afrike, ki so bile najbolj prehransko prizadete zaradi vojne v Ukrajini). Slovenija je prek WFP namenila še prispevke za Sahel v višini 300.000 evrov, za države Afriškega roga 280.000 evrov in nujno pomoč Haitiju v višini 100.000 evrov.

Slovenija je že od leta 2014 dejavna članica Konvencije o podpori pri preskrbi s hrano (v angleščini Food Assistance Convention). Članice konvencije, tj. 15 držav in EU, so se zavezale, da del humanitarne pomoči namenijo pomoči v hrani. Slovenija se je ob pristopu h konvenciji zavezala k minimalnemu letnemu prispevku v višini 30.000 evrov, ki ga v zadnjih letih močno presega. Leta 2022 je bilo za pomoč v hrani namenjenih 2,014.110 evrov, leta 2023 pa 3,065.080 evrov (všteti so prispevki prek mednarodnih organizacij in financiranje razvojno-humanitarnih projektov slovenskih nevladnih organizacij in partnerskih organizacij). 

… in z domačimi partnerji

Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve v obdobju od 2024 do 2026 sofinancira tri razvojne oziroma humanitarne projekte v skupni vrednosti do 1,490.100 evrov. Projekti potekajo v Ruandi, Ugandi in Zambiji. Izvajajo se na področjih prehranske varnosti, prilagajanja na podnebne spremembe, podnebno odpornega kmetijstva in infrastrukture.

Krepitev podnebne odpornosti skupnosti v sušnih predelih Kenije

Slovenija pripravlja triletni projekt, s katerim bomo krepili odpornost skupnosti proti podnebnim spremembam v sušnih predelih Kenije (v angleščini). Projekt je namenjen prilagajanju podnebnim spremembam z opraševalci, izvajal se bo v okviru WFP in pri tem bodo aktivno vključeni deležniki iz akademskih in nevladnih krogov ter zasebnega sektorja iz Slovenije. Projekt v vrednosti 2,000.000 evrov bo največji razvojni projekt Slovenije, financiran iz Sklada za podnebne spremembe, katerega del sredstev gre za razvojne namene.

Koalicija za šolske obroke

Slovenija se pridružuje pobudi WFP ‒ koaliciji za šolske obroke (v angleščini), ki si prizadeva, da bi imel do leta 2030 vsak šolar na svetu zagotovljen zdrav in hranljiv obrok. V koalicijo so trenutno vključene 103 države.

Šolski obroki imajo številne pozitivne učinke na učence, kot so prehranjenost, spodbujanje vključenosti deklic v izobraževanje, boljše mentalno zdravje otrok in varnost. Slovenija je na tem področju vzorna, tako glede organizirane vrtčevske in šolske prehrane kot večletnega izvajanja šolske sheme sadja, zelenjave in mleka, svoja znanja in izkušnje pa lahko prenese tudi na druge, kar ji priznava tudi WFP.