Udeleženci in namen posveta

Na posvet se je prijavilo 52 udeležencev iz 22 organizacij, med drugim predstavniki Inšpektorata za naravne vire in prostor, Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Ministrstva za digitalno preobrazbo, Ministrstva za finance, Ministrstva za kulturo, Ministrstva za naravne vire in prostor, Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, Ministrstva za obrambo, Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije, Fakultete za organizacijske vede, Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij, Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave ter predstavniki tehnoloških in razvojnih podjetij.

V projektu LIFE NarcIS, v katerem poleg Agencije za okolje sodeluje še sedem partnerjev iz Slovenije, se vzpostavlja hrbtenica informacijskega sistema za naravo  – NarcIS, ki bo pripomogel k zapolnitvi vrzeli v znanju o stanju narave Slovenije. O naravi moramo biti informirani, da jo lahko bolj učinkovito varujemo, upravljamo, razumemo vplive in načrtujemo sodobnejše ter naravi prijaznejše rešitve.

Informacijski sistem za naravo, ki ga bomo lansirali v javnost s konferenco na Brdu pri Kranju, 20. novembra 2024, bo državnim ustanovam, upravljavcem zemljišč in naravnih virov, raziskovalcem, skupnostim in gospodarstvu nudil:

• hiter dostop do trenutno zbranih informacij o vrstah živali, rastlin in gliv, zabeleženih v Sloveniji, vključno z zemljevidi najdb in varstvenimi statusi;
• kartiranje, analizo in vizualizacijo podatkov ter raziskovanje vrst in varovanih območij;
• iskanje projektov, ki naslavljajo teme ohranjanja ali proučevanja narave Slovenije, in njihovih izvajalcev;
• dostop do orodij, ki nam pomagajo spremljati stanje v naravi in izvajati ukrepe;
• prenos in uporabo odprtokodnih orodij in prostorskih slojev;
• dostop do strateških dokumentov in varstvenih statusov območij.

Ker projekt LIFE NarcIS ne le na enem mestu združuje podatke o naravi iz različnih virov z namenom bolj informiranega odločanja, ampak uvaja spremembe v digitalni preobrazbi varstva narave, smo se na Agenciji za okolje odločili, da z informacijskimi in kadrovskimi rešitvami, ki smo jih razvili v okviru projekta, seznanimo tudi druge organe državne uprave.

Digitalni razvoj zajema podatkov

Razvoj digitalnih storitev v javnem sektorju pogosto vključuje zapletena in dolgotrajna javna naročila za zunanje izvajalce. Natančne tehnične specifikacije ne zmorejo vedno slediti hitro spreminjajočim se potrebam uporabnikov in razvoju informacijskih tehnologij. Malo ironično rečeno, bi morali biti pripravljavci razpisov v javni upravi ljudje, ki zelo natančno vidijo v prihodnost, da bi lahko brez preverjanja potreb uporabnikov že vnaprej videli optimalne rešitve. V času, ko se količine podatkov večajo hitreje kot rešitve za njihovo uporabnost, se je potrebno odločiti, kaj s podatki želimo, katere probleme naslavljamo in kaj so ustrezne in sprejemljive rešitve ter kako koristijo uporabnikom.

Izkušnja z razvojem informacijskega sistema NarcIS nam je pokazala, da je mogoče s pomočjo internih virov in uporabe malokodnega programskega okolja Oracle APEX doseči hitrejši razvoj, boljše prilagajanje potrebam uporabnikov in večjo prilagodljivost pri obvladovanju sprememb. Vse pa ob ohranjanju visoke ravni varnosti in zanesljivosti.

Na posvetu smo predstavili našo izkušnjo prehoda od tradicionalnega k agilnemu razvoju digitalnih storitev, ki se tesno vključuje v delovni proces uporabnikov. Prikazali smo prednosti, ki jih prinaša uporaba okolja Oracle APEX za interno razvijanje produktov in kako smo uspešno naslovili nekatere velike ovire pri razvoju digitalnih storitev v javnem sektorju.

Pomembnost projektnega tima in njegove usmeritve k uporabnikom

Poleg Agencije za okolje so svoje izkušnje z razvojem digitalnih storitev delili tudi predstavniki drugih organizacij (Glej foto galerijo). Predavatelji so na posvetu poudarili, kako pomemben je projektni tim, ki globoko razume vsebino področja, res pozna uporabnike, ki jim je projektna rešitev namenjena, in jim ponudi uporabne rešitve. Te usmeritve morajo sodelavci na projektu nenehno preverjati, saj se lahko hitro zgodi, da uporabnika zaradi osredotočenja na tehnične rešite izgubimo iz fokusa. Iskanje tehničnih rešitev lahko tako preglasi iskanje koristi za uporabnika.

Ko gre za projekte digitalizacije posameznega področja, je poleg reševanja težav skupinam uporabnikov seveda želja, da bi bili podatki, ki jih sistem zagotavlja, preprosto dostopni, verodostojni, celoviti, aktualni in uporabni. Velik izziv je tudi ohranjanje živega projekta po zaključku njegove izvedbe, vključno z razvojem in vzdrževanjem informacijskega sistema in polnjenjem z aktualnimi informacijami. Kadrovske zmogljivosti, pravne podlage ter stabilna finančna in organizacijska struktura bodo tudi po zaključku projekta LIFE NarcIS ključni dejavniki za uspešen nadaljnji razvoj in rabo informacijskega sistema za naravo.

Veseli smo bili udeležbe v pogovoru in zametka oblikovanja skupnosti projektnih in produktnih vodij, razvijalcev in komunikatorjev. Na posvetu smo lahko delili znanje, ki bo pomagalo preprečiti izzive, s katerimi se pogosto srečujemo v javnem sektorju pri svojem vsakdanjem delu.